Kandidaturo za predsednika republike je danes najavil neodvisen kandidat Ljubljančan Boris Žulj.
Kandidaturo za predsednika republike je danes najavil neodvisen kandidat Boris Žulj. Kot je povedal, je politično aktiven od leta 2012 kot organizator in aktivist v protestih ter kot soustanovitelj stranke Solidarnost. Kandidira zato, ker nihče od trenutnih kandidatov ne izpolnjuje njegovih pričakovanj glede opravljanja predsedniške funkcije.
Žulj je 58-letni Ljubljančan, ki je sicer delal v mednarodnem in domačem transportu, zadnjih šest let pa dela v zasebnem varovanju. Kandidira kot neodvisen kandidat brez programa, saj predsednik po njegovih besedah ni politična stranka. Čeprav je bil soustanovitelj stranke Solidarnost, je leta 2016 izstopil zaradi nestrinjanja, v politiki pa je bil dovolj časa, da razume njeno delovanje v praksi, je pojasnil.
Predsednik republike ima »močno funkcijo«
Po njegovem mnenju je ima predsednik republike »močno funkcijo«, vendar je to moč v desetih letih aktualni predsednik Borut Pahor »praktično izničil oziroma degradiral«. »Kdorkoli od kandidatov hvali ali bo hvalil delovanje sedanjega predsednika, tudi sam ne bo veliko boljši,« je povedal Žulj.
Kljub temu, da nima programa, je predstavil osem točk, s katerimi lahko volivci dobijo boljši vpogled v njegovo razmišljanje. Ker se nam obetajo hude krize, je po njegovih besedah skrajni čas, da se začnemo ukvarjati z realnimi problemi, ob tem pa je poudaril tudi vlogo predsednika republike kot moralnega vodje.
Kaj bi moglo biti med prioritetami državljanov?
Po mnenju Žulja bi med glavnimi prioritetami državljanov moralo biti stanje javnega zdravstva, da ne bi prišlo do njegovega kolapsa, prav tako pa je izpostavil sporne odločitve s strani vlade v času epidemije covida-19.
Meni, da je do revolta državljanov prišlo predvsem zaradi slabe komunikacije in napačnih odločitev. Meni, da mora biti cepljenje prosta izbira vsakega posameznika. Spoštuje vsako vero in vernike, sam pa se je označil za ateista.
Vstopa Slovenije v Nato je zanj »eden bolj zgrešenih korakov« države. Meni, da je pakt izgubil smiselnost takoj po razpadu Sovjetske zveze, sedaj pa se uporablja samo še za interese ZDA.
Žulj se tudi ne strinja s pošiljanjem orožja v Ukrajino med vojno, zavzema pa se za večjo humanitarno pomoč.
Radikalni ukrepi
Izrazil je tudi svoje mnenje glede trenutnega aktualnega dogajanja in stanja na Radioteleviziji Slovenija, ki je po njegovih besedah zaskrbljujoče. Novinarje je zato pozval, da se čim prej postavijo zase in začnejo z bolj »radikalnimi ukrepi« , kot je generalna stavka ali zapiranje vrat pred »določenimi osebami«.
Predsedniško kandidaturo na oktobrskih volitvah so napovedali tudi podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, diplomat in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik in glasbenik Gregor Bezenšek mlajši.
Ter tudi zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene in vardist Ivan Bolfek.
