Med sprehodi in pohodi po gozdu vse več ljudi opaža agresivne zajedavske jelenove muhe kožuharice. Dolge so približno četrtino do polovico palca, na sicer prozornih krilih pa imajo rjavkaste pasove.
Preplavile nekatere gozdove
Jelenova muha (Lipoptena cervi) je zajedavska vrsta; imenujejo jo tudi jelenova uš, kar je nenavadno, saj spada v red dvokrilcev in ne uši.
Nadležne in parazitske jelenove muhe so preplavile nekatere gozdove, nahajajo pa se tudi v bližini jezer, močvirij in vlažnih predelov. Razširjene so po zmernem pasu Evrope, severne Kitajske in Sibirije. Njihovi gostitelji so jeleni in srne.
Na nogah imajo kaveljčke, ki so zasnovani tako, da ustrezajo debelini dlake jelena in srne, z njimi pa se lahkotno premikajo. Ker je jelenjadi in srnjadi vedno več, je vse več tudi jelenovih muh, ki so zunanji zajedavci.
Kri na gostitelju sesajo od 15 do 25 minut, in sicer tako samci kot samice. Po vsakem hranjenju se začne v samici razvijati ličinka.
Nenavaden razvoj ličinke
Ličinka celoten tristopenjski razvoj opravi v jajcevodu samice, kjer se prehranjuje z izločki žlez. Hranilne izločke delno skladišči v prebavilu in jih porablja šele med metamorfozo v bubo. Do odlaganja ličink pride tik pred zabubljenjem.
Z gostitelja ličinka odpade v rastlinske ostanke na gozdnih tleh, v izredno kratkem času pa se preobrazi v bubo ovalne oblike, imenovano puparion, ki postopno počrni. Iz pupariona se izleže odrasla muha s krili, ki že takoj začne iskati gostitelja.
Ob tem sledi toploti in vonju kožnih izločkov.
Iskanje primernega »domovanja«
Ko najde gostitelja, ji odpadejo krila, kar je pravzaprav obrambna navada, s katero se zavaruje. Ko nima kril, jo gostitelj težje najde, trik pa ji omogoča tudi hitrejše premikanje skozi dlako gostitelja.
Glavna gostitelja sta jelen in srna, sploh v jesenskem času pa prileti tudi na človeka.
Za jelenovo muho kožuharico zna biti dejstvo, da se ji odlomijo krila, usodno, sploh v primerih, ko spozna, da gostitelj ni pravi ‒ nemalokrat se zgodi, da pristne na toplem avtomobilskem pokrovu.
Mrčes, odporen na udarce
Jelenove muhe so se precej razširile po Sloveniji. So izredno nadležne, najraje se gibljejo okoli obraza, lezejo pod majico, njihov pik pa zna biti precej boleč. Pohodniki morajo uporabljati različne trike, da jih odženejo; nekateri tako oblečejo svetla oblačila, spet drugi uporabljajo razna eterična olja, da jih odbijejo. Pri njih ne zaležejo niti udarci; pravijo, da je muho skoraj nemogoče ubiti.
Njen zunanji oklep tvori zelo veliko hitina, zaradi česar je izredno močna; če jo želimo zmečkati, nam zna to delati težave, po drugi strani pa ta vrsta muhe ni zainteresirana, da bi odletela, kot to počne na primer hišna muha.
Njen cilj je, da ostane na gostitelju in se ga čim dlje drži.
Hitin se uporablja v raznih industrijskih procesih, v biomedicini pa se zaradi odpornosti in prožnosti rabi kot biorazgradljiva nit za šivanje ran.
Sesanje človeške krvi jih ne privlači. So torej lahko vseeno nevarne, če človeka pičijo?
Strokovnjaki omenjajo, da je bilo v nekem ruskem članku zapisano, da prenašajo borelijo, na splošno pa velja, da omenjene bolezni ne morejo prenašati, saj da se ta v jelenovi muhi kožuharici ni sposobna namnožiti, priti v žleze slinavke in okužiti gostitelja.
So ugrizi nevarni?
Ugrizi so predvsem boleči in povzročajo rdeče izbokline. Prenašajo redko bakterijsko bolezen, znano kot zajčja mrzlica (tularemija).
Simptomi vključujejo razjede na koži, vročino in glavobol. Tularemijo naj bi uspešno zdravili z antibiotiki, brez tega je lahko usodna. Prizadeto območje je potrebno očistiti z milom in vodo, nanesemo pa lahko tudi led, da lajšamo bolečine, in vzamemo zdravilo proti alergiji, da preprečimo srbečico.
Starejše novice
