Vsaka druga ženska v Sloveniji doživela eno od oblik nasilja

Pred mednarodnim dnevom žensk Društvo SOS telefon opozarja na položaj žensk v Sloveniji v letu 2024 in izpostavlja nasilje nad ženskami kot eno glavnih ovir za dosego enakosti med spoloma.

»V preteklem letu smo na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja prejele 1953 klicev, na nas se je v okviru vseh naših programov obrnilo 2909 uporabnic in uporabnikov, ki so potrebovali pogovor, spremstvo na institucije, umik v varne hiše - celostno obravnavo – pa najsi bo v slovenskem ali katerem od tujih jezikov, pravno pomoč, pomoč kriminalistke na SOS telefonu …« so sporočili.

»V Sloveniji je eno od oblik nasilja doživela vsaka druga ženska od 15. leta starosti dalje, vsako leto beležimo do 7 femicidov, umorov žensk samo zato, ker so ženske. Na letni ravni slovenska policija obravnava preko 1000 primerov kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini in okoli 2500 istoimenskih prekrškov, pri katerih so v 90 odstotkih žrtve osebe ženskega spola.«

Tem številkam navkljub opažajo, da se v zadnjih letih manjša prepoznava nasilja nad ženskami in povečuje obtoževanje žensk, ki nasilje prijavijo, češ da lažejo oziroma da so za nasilje krive same.

V društvu nadalje poudarjajo, da institucije »še vedno ne prepoznavajo v dovoljšni meri potreb po hitri in učinkoviti zaščiti pred nasiljem, temveč jih nemalokrat spravljajo v dodatne stiske s pričakovanji glede skupnega starševstva nad otroki, ne glede na preteklo nasilje v družini, ki so ga doživeli ženska in otroci«.

»Siljenje v partnerske terapije ne glede na odprte postopke na kazenskem sodišču, pričakovanja, da bodo matere otroke pripravile na stik z očetom, ki ga le – ti zavračajo, nekritične obtožbe glede namernega odtujevanja otrok, kar naj bi izvajale matere tudi v primerih, ko je zadaj zgodovina nasilja v družini. Nasilje v družini se še vedno prevelikokrat obravnava kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kar posledično pomeni, da žrtev ne dobi nikakršne zaščite, prav tako pa finančne globe, ki jih ob izrečenih prekrških izreče policija, praviloma obremeni družinski proračun ali jih morajo pod zahtevo povzročitelja celo plačati žrtve same. Vse to pa pomembno negativno vpliva na kakovosti življenja žensk in otrok in prelaganje krivde ter odgovornosti za preživeto nasilje na ženske.«

Za izboljšanje kakovosti življenja žensk v Sloveniji so zato nujne dodatne sistemske rešitve, ki jih bodo bolje ščitile ob prijavah nasilja po razvezi z nasilnim partnerjem, denimo prevetritev zakonodaje, ki ureja postopke za razvezo.

Ta bi morala v svojih členih bolje »upoštevati razlike med postopki, kjer je prisotno nasilje, in te postopke peljati drugače, kot če nasilja ni bilo, in tako zagotoviti maksimalno zaščito žrtev nasilja tudi v civilnih postopkih«.

»Že vrsto let opozarjamo, da bi bilo potrebno premisliti ustreznost dajanja finančnih glob za prekrške z elementi nasilja v družini, saj le te nimajo ustreznega učinka oziroma se celo kažejo kot kontra produktivne - nemalokrat poleg tega, da globe obremenijo tudi žrtve same, le – te prav zaradi strahu pred finančnimi posledicami celo odvrnejo od prijave nasilja.«

Se pa zavedajo, da za korenite spremembe ne bo dovolj sprememba zakonodaje, temveč za to potrebujemo širši družbeni konsenz o nedopustnosti nasilja in razumevanje, da je nasilje nad ženskami družbeni problem, ki izvira iz neenakosti med spoloma, saj se od žensk pričakuje, da bodo poslušne, strpne, skrbne in ubogljive.

»Zato si želimo, da bi ob 8. marcu v slovenski družbi ponovno premislili, kje smo glede razumevanja vloge žensk v družbi in nasilja nad ženskami, kaj potrebujemo za korenite spremembe družbeno kulturnih vzorcev, ki takšno stanje generirajo ter predvsem konsenz o tem, da je za nasilje odgovoren le tisti, ki nasilje izvaja in nihče drugi. Le s takšnim družbenim konsenzom lahko upamo na spremembe, ki se ne bodo odražale zgolj v spreminjanju zakonskih členov, ampak bodo ženskam zagotavljale tudi bolj enakopraven in varnejši vsakdan.«