Vrtoglave številke: Zavarovalnice po vetrolomu razkrile višino škode, izplačila tudi do milijon evrov

Silovit vetrolom, ki je Slovenijo zajel v petek, 27. marca, je za seboj pustil obsežno škodo. Močan veter je podiral drevesa, razkrival strehe ter poškodoval številne objekte in vozila.

Najhuje je bilo na izpostavljenih območjih, kjer so sunki vetra povzročali izpade električne energije in ovirali promet. Posredovale so številne intervencijske službe, ki so odstranjevale podrta drevesa in zagotavljale varnost.

Škoda je nastala tako na zasebnih kot javnih površinah, posledice pa bodo vidne še dlje časa.

Za dodatne informacije o obsegu škode in številu prijav smo se obrnili na več zavarovalnic. Vprašanja smo poslali Zavarovalnici Triglav, Generali, Zavarovalnici Sava in Grawe zavarovalnici.

Največ škode na severovzhodu države in v vetru najbolj izpostavljenih regijah

Iz Zavarovalnice Sava so odgovorili, da so neurja z vetrom lokalno povzročila veliko škode na premoženju, pri čemer prijave še vedno prihajajo, ekipe pa so na terenu.

»O končni oceni skupne škode je še preuranjeno govoriti,« so pojasnili.

Največ škodnih primerov zaznavajo na območjih, kjer je veter dosegal najvišje hitrosti. Povečano število prijav prihaja predvsem s severovzhoda države, Štajerske ter posameznih delov Gorenjske in Koroške.

Najpogosteje gre za poškodbe streh, kritin in fasad, pa tudi za polomljena drevesa ter poškodovana vozila zaradi padajočih predmetov. Pri gospodarskih objektih se pojavljajo tudi škode na pomožnih objektih, ograjah in strojni opremi.

Prijave začele prihajati že v nekaj urah po neurju, končna škoda še ni znana

Prve prijave so prejeli že v nekaj urah po najhujšem vetrovnem valu, večji porast pa so zaznali naslednje jutro, ko so lastniki začeli pregledovati škodo. V zavarovalnici so ob povečanju obsega dela prerazporedili ekipe na najbolj prizadeta območja in uvedli tudi oglede z droni.

»Večino škod uspemo obravnavati v običajnih rokih, pri kompleksnejših primerih pa lahko obravnava traja dalj časa,« so navedli.

Dodali so, da za močneje poškodovane objekte izvajajo tudi izplačila akontacij za nujne sanacije.

Pričakujejo nadpovprečno škodo in dodatno rast prijav v prihodnjih dneh

Natančen obseg izplačil bo znan po zaključenih ogledih, že zdaj pa ocenjujejo, da bo finančni obseg nadpovprečen za tovrstne dogodke.

»Zaradi velikega števila poškodovanih objektov pričakujemo, da se bo končna ocena škode še nekoliko povečala,« so pojasnili.

Izpostavili so tudi primere večjih poškodb gospodarskih objektov, kjer je veter odkril strehe ali celo povzročil porušitve.

V posameznih primerih so bili objekti po njihovih navedbah tudi popolnoma uničeni, ob tem pa obravnavajo številna poškodovana vozila zaradi padlih dreves in drugih predmetov.

Največ prijav na Gorenjskem, pričakujejo več sto zahtevkov

Iz zavarovalnice Generali so odgovorili, da evidentiranje prijav še poteka, po prvih ocenah pa pričakujejo nekaj sto škodnih zahtevkov.

»Težko govorimo o konkretni skupni oceni škode, saj smo glavnino prijav prejeli tekom konca tedna,« so pojasnili.

Največ škodnih primerov so zabeležili na Gorenjskem, kjer je veter povzročil največ težav. Med prijavljenimi poškodbami prevladujejo poškodbe strešnih kritin, obrob, žlebov, dimnikov ter sončnih elektrarn.

Porast prijav že isti dan, večjih zamikov ne pričakujejo

Porast prijav so zaznali že isti dan, ko je območje zajel močan veter. Obravnava škod je po njihovih navedbah odvisna predvsem od stopnje poškodovanosti objektov in razpoložljivosti izvajalcev.

»Večjih zamikov ne pričakujemo, saj bo v reševanje škodnih primerov vključeno povečano število cenilcev,« so navedli.

Izplačila med pol milijona in milijonom evrov, večjih odstopanj ne pričakujejo

Na podlagi dosedanjih prijav ocenjujejo, da bo obseg izplačil znašal med 0,5 in enim milijonom evrov.

Ob tem dodajajo, da glede na pretekle izkušnje bistvenega povečanja končne ocene škode ne pričakujejo.

Izpostavili so tudi primere, kjer je veter poleg kritine odnesel celotno strešno konstrukcijo, kar po njihovih besedah ponazarja moč vetroloma.

Grawe: Približno 230 prijav

Iz zavarovalnice Grawe so odgovorili, da so do zdaj prejeli približno 230 prijav škode, tako za domska kot avtomobilska zavarovanja, število pa se še povečuje.

Trenutna ocena škode pri domskih zavarovanjih znaša okoli 500.000 evrov, medtem ko je škoda na vozilih nekoliko nižja.

»Gre še za začetne podatke, ki se lahko z nadaljnjo obdelavo prijav spremenijo,« so pojasnili.

Največ škodnih primerov beležijo na območju Gorenjske in Štajerske oziroma severne Slovenije. Najpogosteje gre za odkrite strehe in poškodbe zaradi padlih dreves, pa tudi za poškodovana vozila zaradi padajočih predmetov.

Prijave naraščale v dneh po neurju, obravnava brez zamikov

Večji porast prijav so zaznali v dneh po dogodku. Pri domskih zavarovanjih obravnava škode traja od tri do pet dni, pri avtomobilskih pa postopki potekajo nemoteno.

Na podlagi dosedanjih prijav ocenjujejo, da bo obseg izplačil dosegel okoli 800.000 evrov.

Ob tem pričakujejo, da se bo končna ocena škode še nekoliko povečala.

Več tisoč prijav, vetrolom prvi množični škodni dogodek letos

V Zavarovalnici Triglav so neurja z močnim vetrom označili kot prvi množični škodni dogodek v letošnjem letu. »Za zdaj smo prejeli več tisoč škodnih primerov, prijave pa še prejemamo,« so pojasnili.

Njihovi cenilci so na terenu že od petka, ko je neurje zajelo državo. Največ škode beležijo na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju, na Goriškem, cerkljansko-idrijskem območju ter v Prekmurju.

Gre za območja, kjer je bil veter najmočnejši in kjer so bile posledice najbolj izrazite.

Največ poškodb na objektih, večina škod manjšega obsega

Po njihovih navedbah prevladujejo škode na stanovanjskih in poslovnih objektih. Najpogosteje so poškodovani strehe in strešna kritina, fasade, okna, dimniki, nadstreški in pomožni objekti.

Pojavljajo se tudi poškodbe vozil zaradi padlih dreves ali delov objektov, medtem ko škode na kmetijskih pridelkih za zdaj ne zaznavajo.

»Večinoma gre za škode manjšega obsega, le nekaj primerov je večje razsežnosti,« so navedli.

Porast prijav so zaznali že med samim neurjem in takoj po njem. Zaradi obsega dogodka so aktivirali dodatne kapacitete in odprli množični škodni dogodek, da bi zagotovili čim hitrejšo obravnavo.