Delež površin za ekološko kmetovanje se je denimo leta 2023 znova povečal, prav tako delež ločeno zbranih odpadkov, a so bili večji tudi izpusti v prometu.
Kazalnike zelene rasti izračunavajo na Statističnem uradu RS, razdeljeni pa so v štiri vsebinske sklope: kazalniki produktivnost pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih dobrin, kazalniki temeljnih naravnih dobrin, kazalniki okoljskih razsežnosti kakovosti življenja ter kazalniki političnih odzivov in gospodarskih priložnosti.
Delež površin za ekološko kmetovanje se je povečal
Delež površin kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi vanjo se je leta 2023 znova povečal, tokrat za 0,3 odstotne točke na 11,4 odstotka. Ta delež se od leta 2005 povečuje vsako leto, izjema je bilo le leto 2020, so sporočili iz statističnega urada.
Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih v uporabi je leta 2023 upadel, namreč na 34 kilogramov na hektar, kar je za polovico manj kot leto prej. Bruto bilanca fosforja je bila medtem nevtralna, kar pomeni, da je bila skupna količina njegovih vnosov na kmetijska zemljišča v uporabi enaka količini odvzemov z njih. Leto prej je bila bilanca pozitivna, in sicer je znašala tri kilograme na hektar.
Delež kmetijskih površin v uporabi je tretje leto zapored ostal enak, in sicer so te obsegale 23,7 odstotka površine Slovenije. Prav tako je tretje leto zapored nespremenjena ostala količina lesne zaloge, znašala je 303,5 kubičnega metra na hektar.
Po drugi strani se je delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji predlani zmanjšal za 2,4 odstotne točke na 91,4 odstotka.
Večji izpusti v prometu
Zvišal pa se je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov med vsemi zbranimi komunalnimi odpadki. Znašal je 73,7 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot leto prej.
Delež nekovinskih mineralov med izkoriščenimi domačimi viri se je zmanjšal. Nekovinski minerali so obsegali 65,5 odstotka izkoriščenih domačih virov, kar je 2,2 odstotne točke manj kot v letu 2022. Sledili so biomasa s 24,7-odstotnim in fosilne energetske surovine z 9,8-odstotnim deležem. Izkoriščanje domačih virov na osebo se je leta 2023 na letni ravni zmanjšalo za 0,1 tone na 12,4 tone.
Deleža državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na področju okolja in energije sta se leta 2023 na letni ravni znižala - prvi za 2,6 odstotne točke na 3,6 odstotka, drugi pa za 1,3 odstotne točke na prav tako 3,6 odstotka. Delež okoljskih davkov se je po navedbah statistikov znižal sedmo leto zapored, tokrat za 0,2 odstotne točke na 7,6 odstotka.
Izpusti ogljikovega dioksida v cestnem prometu so se povečali za tri odstotke na 2499 kilogramov na prebivalca. V podkategoriji emisij ogljikovega dioksida v osebnem cestnem prometu (avtomobili, motorji ipd.) pa so obsegali 1250 kilogramov na prebivalca oz. osem odstotkov več kot leto prej.
