Teden boja proti raku: Z novimi presejalnimi programi bi lahko preprečili skoraj polovico vseh rakavih bolezni

Danes, 6. marca, so se z novinarsko konferenco začele aktivnosti jubilejnega 40. Slovenskega tedna boja proti raku, ki ga organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana.

V Tednu boja proti raku poteka vrsta aktivnosti, ki laično javnost seznanjajo predvsem z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni.

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem.

V Sloveniji je po ocenah Registra raka Republike Slovenije leta 2019 za rakom na novo zbolelo 16.080 ljudi, več kot polovica od njih za enim od petih najpogostejših rakov: za kožnim rakom, rakom prostate, debelega črevesja in danke, dojk in pljučnim rakom.

Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.

Novi presejalni programi

Letošnji teden boja proti raku, so sporočili z Onkološkega inštituta, poteka pod geslom »Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka«.

Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, pri pripravi katerih so aktivno sodelovali tudi slovenski strokovnjaki.

Priporočila, poleg nadgradnje obstoječih programov – za raka materničnega vratu (ZORA), dojk (DORA) ter debelega črevesja in danke (Program Svit), predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.

Strokovnjaki so danes poudarili, da obstoječi presejalni programi v Sloveniji izjemno dobro delujejo in dosegajo vse evropske kazalnike kakovosti.

Na podlagi izkušenj z njimi in tudi na podlagi usmeritev Evropske unije bo treba tudi nove programe uvajati postopoma in na visoki ravni kakovosti, smo pa v Sloveniji na to pripravljeni.

Rezultati obstoječih programov so odlični

Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze je z leti postal Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom, eden od njih je poziv k sodelovanju v organiziranih presejalnih programih za raka.

Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, je ob predstavitvi letošnjih aktivnosti povedala: »Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki sodita med najpogostejše rake.

S tem bomo nedvomno reševali življenja Slovenk in Slovencev. Rezultati obstoječih programov so odlični in prepričana sem, da nam bodo dosedanje izkušnje v veliko pomoč tudi pri postopnem in premišljenem uvajanju novih priporočenih presejalnih programov.«

Prenovljena priporočila Sveta Evropske unije, ki so bila sprejeta 9. decembra 2022 in nadomeščajo tista iz leta 2003, vključujejo poziv, naj se presejalni programi postopoma razširijo še na raka prostate in pljučnega raka, pod določenimi pogoji pa tudi na raka želodca.

Mojca Gobec z ministrstva za zdravje je ob tem dejala: »Pri pripravi strokovnih podlag in novih evropskih priporočil so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, zato smo v Sloveniji nova priporočila Evropske unije pričakali pripravljeni.«

Slovenija je med tistimi državami članicami, ki so v preteklosti uspele uvesti vse z dokazi podprte organizirane populacijske presejalne programe na način, da dosegajo izjemne rezultate in so zato dobro prepoznani in cenjeni tako v Sloveniji kot tujini.

To sta programa ZORA in DORA, ki ju upravlja Onkološki inštitut, in Program Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pri uvajanju novih programov bodo upoštevali strokovna priporočila

Mojca Gobec je povedala, da bodo pri uvajanju novih presejalnih programov upoštevali strokovna priporočila in lastne izkušnje z obstoječimi programi.

»V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed vodilnih držav v Evropi, ki svojim prebivalcem nudi vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za rake, in s ciljem, da bomo z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in raka zmanjšali breme teh rakov v Sloveniji, bo Ministrstvo za zdravje še naprej aktivni partner in podpornik premišljenega in organiziranega uvajanja vseh z dokazi podprtih presejanj v Sloveniji,« je še dodala.

Leta 2020 je bila na pobudo Državnega programa obvladovanja raka s strani ministrstva za zdravje imenovana Državna komisija za presejalne programe, ki bo usmerjala oblikovanje predlogov in presojala o novih organiziranih presejalnih programih za raka z vidika strokovne upravičenosti in načrta vpeljave v zdravstveni sistem.

Pljučni rak: potrebni so dodatni sistemski ukrepi za zmanjšanje rabe tobaka

Pljučni rak je v svetu in Sloveniji na prvem mestu po umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli okoli 1600 ljudi, umre pa več kot 1200.

Ob diagnozi ima polovica bolnikov razsejano bolezen, ki kljub sodobnim pristopom zdravljenja ni ozdravljiva. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le okoli 20 odstotkov.

Martina Vrankar, vodja strokovne skupine DPOR za pljučnega raka, je dejala, da je presejanje za pljučnega raka v raziskavah dokazano zmanjšalo umrljivost zaradi pljučnega raka za okoli 20 odstotkov, saj omogoča odkrivanje zgodnjih oblik bolezni.

To bi prineslo izjemen napredek v obravnavi teh bolnikov, kar pa lahko dosežemo le z organiziranim populacijskim presejanjem. Njihova želja je tako priprava strokovnih izhodišč in organizacijske sheme za presejanje pljučnega raka in pričetek pilotne raziskave v naslednjih dveh letih.

Pljučni rak je vzročno povezan s kajenjem v od 80 do 90 odstotkov, zato so ciljna skupina za presejanje kadilci, in ne celotna populacija v izbranem starostnem obdobju, kot je to npr. pri obstoječih programih.

Velik izziv bo identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje. Ob tem bo nujna tudi vključitev učinkovitih programov za opuščanje kajenja v presejalni program za pljučnega raka.

Ob tem je Urška Ivanuš dodala, da se mora Slovenija pri tem, ko stopa na pot priprave presejalnega programa za pljučnega raka, zavezati za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov, saj je tobak najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi.

Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji.

Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je petletno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre kar 400 moških.

V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi.

Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje, saj na tak način odkrivamo veliko število počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja.

Janka Čarman, vodja strokovne skupine DPOR za raka prostate, je povedala, da je rak prostate bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi. Večina teh rakov je neagresivnih, ne ogrožajo življenja in ne zahtevajo zdravljenja, pač pa le spremljanje.

S tem se je mogoče izogniti težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi vplivali na preživetje posameznika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje.

Eden od ciljev presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivnega raka.

Cilj organiziranega presejanja je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka prostate, zmanjšanje prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev ter po drugi strani pravočasna diagnostika in zdravljenje rakov, ki ogrožajo življenje.