Zaradi vse pogostejših vprašanj je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje objavila pristojnosti na področju zaklonišč.
Z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje so sporočili, da zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami določa, da so zaklonišča namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi.
Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje.
Kje gradijo zaklonišča in kakšne so obveznosti graditve?
Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija.
V skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč se v Sloveniji zaklonišča gradijo v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci.
Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov.
Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo.
Preberite še:
Kako se zagotavlja stopnja zaščite zaklonišč?
Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču.
Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom.
Kaj morate vedeti o delitvi zaklonišč in zaklonilnikov:
1. Zaklonišča osnovne zaščite: Zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki ter funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ali več ljudi.
Osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu, upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih energetskih in industrijskih objektih.
2. Zaklonišča dopolnilne zaščite: Zagotavljajo zaščito pred ruševinami in funkcionalno opremljene prostore za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi.
3. Zaklonilniki: Vzdržujejo težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Lahko so kletni ali rovni, zgrajeni iz trdnega in obstojnega materiala ter so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.
4. Rovni zaklonilniki: Se nahajajo na odprtem prostoru zunaj objektov, kjer niso izpostavljeni ruševinam. So praviloma pokriti, lahko pa so tudi odprti. Za izdelavo konstrukcije se uporabljajo leseni elementi, jekleni nosilni in spojni elementi ter montažni armiranobetonski elementi.
Kdo je pristojen za evidenco zaklonišč?
Na podlagi 9. člena uredbe o gradnji in vzdrževanju zaklonišč, evidenco vodijo občine.
Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsto zaklonišča s številom mest, naslov, lastnika in datum opravljenega zadnjega pregleda zaklonišča.
Vsakih deset let se opravijo kontrolni in tehnični preizkusi zaklonišč
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Za vzdrževanje in njihovo uporabo so odgovorni upravljavci oziroma lastniki, ki morajo imeti knjigo vzdrževanja, v katero vpisujeta podatke o lastniku in upravljavcu zaklonišča, o vzdrževanju, kontrolnih preizkusih, opravljenih inšpekcijah in ukrepih ob ugotovljenih pomanjkljivostih.
Skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike se potrdilo o primernosti zaklonišča, pridobi od pooblaščene organizacije na podlagi kontrolnega in tehničnega preizkusa, ki se opravlja vsakih deset let.
Nadzor nad izvajanjem uredbe in uravilnika opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
