Valicon v drugem delu raziskave Ogledalo Slovenije ugotavlja, kakšno zaupanje vlada med prebivalstvom v institucije in poklice.
Kot ugotavlja Valicon, so med epidemijo glede na čas pred njo največ zaupanja državljanov pridobili univerzitetni profesorji, učitelji, občinski uradniki in novinarji, največ pa so ga izgubili policisti. Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala podjetja, na dnu lestvice pa ostajajo ključne institucije izvršne in zakonodajne oblasti ter cerkev.
Nadaljevanje rasti zaupanja v trgovine in trgovska podjetja, Evropsko komisijo, RTV Slovenija, šolstvo, banke, zdravstvo, stranke opozicije, sodišča, mala in velika slovenska podjetja, sindikate, medije in župane, ter občuten upad zaupanja v predsednika republike in policijo, glede na čas pred epidemijo. Med poklici so v tem času največ pridobili univerzitetni profesorji, učitelji, občinski uradniki ter novinarji, največ pa so izgubili policisti.
Negativen trend pri zaupanju v policijo
Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo »mala slovenska podjetja«, stopnja zaupanja je še višja kot v zadnjem merjenju in znaša 63 (rast +11). Na drugem mestu ostaja »podjetje, organizacija, v kateri delujete« s stopnjo zaupanja 44 (rast +8). Na tretje mesto se je iz četrtega povzpelo šolstvo (stopnja zaupanja 33, rast +7), s čimer se nadaljuje junija zabeležen trend rasti zaupanja v šolstvo v času epidemije. Četrto mesto si delijo trgovine in trgovska podjetja (28, rast +13) ter velika slovenska podjetja (28, rast +15), sledijo pa zdravstvo, vojska in policija, ki zaključuje lestvico institucij s pozitivno stopnjo zaupanja, pri čemer sta zdravstvo in policija nekaj zaupanja v času po juniju 2020 izgubili, zdravstvo tri, policija pa šest točk.
Pri zdravstvu to ne predstavlja večje spremembe, saj se ohranja večji del zaupanja, pridobljenega v prvem obdobju epidemije, razlika glede na november 2019 je tako še vedno +19. Pri policiji pa gre za nadaljevanje negativnega trenda, glede na november 2019 je stopnja zaupanja nižja za 12 točk. Stopnja zaupanja v policijo zdaj znaša 14, najvišjo vrednost so sicer izmerili v prvem polletju leta 2014 (33) in decembra 2018 (30), so zapisali v podjetju, ki meri javno mnenje.
Najmanj zaupamo cerkvi in politiki
Na dnu lestvice ostajajo ključne institucije izvršne in zakonodajne oblasti ter cerkev. Na zadnjem mestu vztraja Državni zbor (stopnja zaupanja -60, rast +5), tik pred njim so stranke vladne koalicije (-58, rast +2) ter vlada (-57, padec -3). Institucije s stopnjo zaupanja pod stopnjo -50 zaključuje cerkev (-54, rast +3). Pred cerkvijo so stranke opozicije (-46, padec -6) ter mediji (-35, padec -4), a pri teh dveh je rezultat še vedno občutno boljši, kot je bil pred epidemijo.
Glede na zadnjo meritev junija lani je največ zaupanja pridobila Evropska komisija (stopnja zaupanja -8, rast +21), sledijo velika slovenska podjetja (rast +15) ter RTV Slovenija (stopnja zaupanja -4, rast +14). Glede na rast zaupanja sledijo trgovine in trgovska podjetja, banke in župani (rast +13). Občutnejšo rast, torej za 10 točk ali več, beležijo še vojska, tuja velika podjetja, mala slovenska podjetja ter sindikati. Občutnejših padcev v tem obdobju ne beležijo, se pa nadaljuje negativni trend pri zaupanju v predsednika republike in v policiji, so navedli.
Institucije, ki so glede na čas pred epidemijo, torej glede na meritev novembra 2019, pridobile največ zaupanja, so trgovine in trgovska podjetja, Evropska komisija, RTV Slovenija, šolstvo (vse za skoraj 30 točk ali več), glede na ta kriterij sledijo banke, zdravstvo, stranke opozicije, sodišča, mala in velika slovenska podjetja, sindikati, mediji in župani (rast za 10 točk ali več). V tem obdobju so največ zaupanja izgubili predsednik republike, policija ter velika tuja podjetja, kažejo ugotovitve raziskave.
PREBERITE ŠE:
Med poklici na vrhu gasilci, največ izgubili policisti
Tudi pri poklicih je vrstni red na vrhu nespremenjen, najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci, sledijo medicinske sestre in znanstveniki, stopnjo zaupanja nad 50 uživajo še zdravniki, (mali) podjetniki ter učitelji. Pozitivno zaupanja imajo še »navadni človek z ulice«, univerzitetni profesorji, vojaki, policisti, umetniki ter raziskovalci javnega mnenja.
Na dnu lestvice so prikovani »politiki na splošno«, sledijo vladni ministri, državni uradniki, duhovniki in direktorji. Slednje je nekoliko presenetljivo, saj je zaupanje v podjetja sicer ravno nasprotno, dokaj visoko, dodajajo pri Valiconu.
Glede na lanski junij so največ zaupanja pridobili odvetniki, (mali) podjetniki ter učitelji, nad deset točk rasti beležijo še direktorji, državni uradniki, vojaki, javni tožilci in umetniki. Občutnejših padcev zaupanja v tem času ni bilo, še največ – pet točk – so izgubili policisti.
Glede na čas pred epidemijo so največ zaupanja pridobili univerzitetni profesorji, učitelji, občinski uradniki ter novinarji (vsi za skoraj 20 točk ali več), sledijo sindikalisti, sodniki, javni tožilci ter raziskovalci javnega mnenja (vsi z rastjo 10 točk ali več). Tudi v tem pogledu so največ izgubili policisti (-9), še navajajo v svojih ugotovitvah.
Čas anketiranja in velikost vzorca:
2019: 29.10.-5.11.; n=875
2020: 12.-15.6.; n=536
2021: 26.2.-5.3.; n=1.032
Šef policije v bran možem postave
Generalni direktor policije Anton Olaj je sicer pred dnevi komentiral rezultate ankete Ninamedie, kjer je policija dosegla povprečje 3,61, pred tem pa 3,66. Glede na pandemsko izčrpanost je pričakoval slabšo oceno, zato je oceno razumel kot priznanje, da delajo dobro. Ravno tako je delil odgovor na vprašanje, ali policija v zadnjem letu res postaja vedno bolj represivna.
V odgovoru primerja podatke o izrečenih kaznih in opozorilih ter podatke o uporabljenih prisilnih sredstvih v letih 2019 in 2020. Glede na podatke tako ugotavlja, da ne drži, da bi bila policija bolj represivna, saj se delež opozoril povečuje, delež kaznovanih pa zmanjšuje. Ravno tako je po podatkih, ki jih je objavil generalni direktor, policija v letu 2020 uporabila prisilna sredstva manjkrat kot v letu 2019.
