Pust je pred vrati, kar pomeni dneve norčavih mask, pustnih sprevodov in bogato obloženih miz. Slovenci vsako leto množično praznujemo ta barviti čas, ki se začne na debeli četrtek in traja vse do pustnega torka.
V tem obdobju se po vsej državi vrstijo pustni karnevali, med najbolj znanimi so tisti v Cerknici, na Ptuju in v Ilirski Bistrici. V Cerknici na debeli četrtek oblast simbolično prevzamejo Butalci, kar pomeni začetek številnih norčavih dogodkov, ki vrhunec dosežejo na pustni torek.
Na drugi strani ptujski kurenti že stoletja preganjajo zimo in vabijo pomlad, njihova oprava in zvonjenje pa sta zaščitni znak slovenskega pustovanja. V Ilirski Bistrici pa pravijo, da se pust zares začne, ko oblast prevzamejo pustni liki in nastopijo tradicionalni pustni sprevodi.
Kaj pa znajo o pustnem času povedati statistični podatki? Koliko na primer stane domači krof in koliko priimkov lahko najdemo, ki so povezani s pustom.
Pust in ekonomija: milijoni za kostume in rekvizite
Statistični podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da ima pust pomemben vpliv tudi na gospodarstvo. Lani smo v Slovenijo uvozili kar za 12,2 milijona evrov pustnih mask, kostumov in drugih rekvizitov, izvozili pa smo jih za 4,2 milijona evrov.
Največ smo jih uvozili iz Italije, ki predstavlja skoraj tretjino celotnega uvoza in četrtino izvoza.
Pustne šeme, bleščeči kostumi in raznovrstni rekviziti tako vsako leto ustvarijo živahen trg, ki spodbuja prodajo tako v fizičnih trgovinah kot tudi v spletnih trgovinah, kjer Slovenci vse pogosteje kupujejo pustne izdelke.
Kurenti: varuhi tradicije in odganjalci zime
Pust si težko predstavljamo brez kurentov, ene najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih šem. Po ljudskem izročilu se v kurenta lahko našemijo le neporočeni fantje, stari med 15 in 34 let. Po zadnjih podatkih je bilo v tej starostni skupini 210.122 moških, kar predstavlja 23 odstotkov vseh moških v Sloveniji.
Kurenti nosijo težke ovčje kožuhe, na sebi imajo zvonce, ki s svojim glasnim zvonjenjem odganjajo zimo, v rokah pa držijo ježevko, s katero simbolično odganjajo slabo energijo in kličejo pomlad.
Njihova prisotnost na pustnih prireditvah je neprecenljiv del slovenskega kulturnega izročila, ki se vsako leto znova oživlja in privablja številne domače in tuje obiskovalce.
Koliko stane domači krof?
Krofi so sinonim za pust, saj velja, da mora biti pustna miza obilna in sladka. Čeprav jih lahko kupimo v pekarnah in trgovinah, mnogi še vedno prisegajo na domače krofe, ki jih pripravijo po tradicionalnih receptih. Koliko torej stane, če jih spečemo doma?
Lani so bile povprečne cene sestavin precej raznolike. Za kilogram džema smo odšteli povprečno 7,71 evra, deset jajc nas je stalo 2,38 evra, liter jedilnega olja je stal 1,55 evra, kilogram sladkorja 1,45 evra, liter mleka 1,12 evra, kilogram moke pa 0,87 evra.
Kljub temu da so sestavine nekoliko dražje kot pred leti, so domači krofi še vedno priljubljeni, saj omogočajo pripravo po lastnem okusu, njihova svežina in mehka tekstura pa prepričata še tako zahtevne sladokusce.
Priimki povezani s pustom
Pustna tradicija v Sloveniji ni le stvar praznovanja, ampak se odraža tudi v priimkih prebivalcev. Nekateri Slovenci nosijo priimke, ki jih lahko neposredno povežemo s pustnim časom.
Na začetku lanskega leta je bilo 345 oseb s priimkom Pust, 310 oseb s priimkom Kurent, 35 oseb s priimkom Krof in devet oseb s priimkom Šema.
Po pustnem veselju čas odpovedovanja
Po pustnem torku sledi pepelnična sreda, ki označuje začetek 40-dnevnega posta. Mnogi se v tem obdobju odpovejo mesu in mastni hrani ter se odločijo za prečiščevanje telesa.
Post je nekdaj veljal za čas, ko se je moralo telo odpočiti po obilnih pustnih pojedinah, danes pa ga mnogi razumejo kot priložnost za zdravo prehrano in notranje čiščenje.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je gospodinjstvo v Sloveniji leta 2022 za meso porabilo povprečno 681,58 evra, cene mesa pa so bile januarja letos za 1,7 odstotka višje kot leto prej.
Starejše novice
