V državnem svetu bo danes potekal posvet z naslovom Poklici prihodnosti. Razpravljavci bodo osvetlili, zakaj nekateri poklici izgubljajo na pomenu, medtem ko se pojavljajo novi, bolj iskani poklici prihodnosti.
Trg dela se hitro spreminja, saj razvoj umetne inteligence, avtomatizacija in zelene tehnologije preoblikujejo povpraševanje po znanjih in kompetencah.
Nekateri poklici izgubljajo na pomenu, medtem ko se pojavljajo novi, bolj iskani poklici prihodnosti.
Ob tem narašča pomen mehkih veščin, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, digitalna pismenost in sposobnost prilagajanja spremembam. Interdisciplinarno znanje postaja ključno za uspeh na sodobnem trgu dela, saj kompleksni izzivi zahtevajo povezovanje različnih področij.
Delodajalci poleg formalne izobrazbe vse bolj cenijo praktične izkušnje, inovativnost in proaktivnost posameznika.
Nove oblike dela in izobraževanje
Prav tako se spreminjajo oblike dela – vse več je fleksibilnih zaposlitev, projektnega dela in dela na daljavo, kar zahteva drugačne pristope k zaposlovanju in izobraževanju.
Povezovanje šolstva in gospodarstva ima ključno vlogo pri razvoju družbe in konkurenčnega gospodarstva.
Izobraževalni sistem mora učinkoviteje odgovarjati na potrebe trga dela, da bi mladi pridobili uporabna znanja in veščine, ki jih gospodarstvo dejansko potrebuje. Hkrati mora gospodarstvo aktivno sodelovati pri oblikovanju izobraževalnih programov ter spodbujati razvoj talentov.
Možnosti sodelovanja so številne – od praktičnega usposabljanja in delovnih izkušenj do razvoja študijskih programov, štipendij, mentorstva ter raziskovalnega povezovanja.
Kateri poklici bodo ključni v prihodnosti?
Kljub gospodarskim spremembam ostaja izrazita potreba po strokovnjakih s področja naravoslovja, tehnike, informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja.
Pomanjkanje usposobljenih kadrov v teh panogah ni posledica povečanega odpiranja delovnih mest, temveč preusmeritve velikega števila mladih v družboslovne smeri, kar je povzročilo neravnovesje na trgu dela.
Ob tem narašča tudi pomen novih poklicev, povezanih z digitalizacijo, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in trajnostnimi rešitvami.
»Na posvetu bomo skupaj s ključnimi deležniki – predstavniki šolstva, gospodarstva, inovativnih podjetij in zakonodajalcev – iskali rešitve za boljše usklajevanje izobraževanja in potreb trga dela.
Predstavili bomo uspešne primere sodelovanja med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom ter razpravljali o prihodnjih izzivih in priložnostih,« sta zapisala predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič in državni svetnik Jože Smole.
Kdo bo sodeloval?
Uvodne nagovore na posvetu bodo izvedli predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Andrej Sotošek.
Posvet bo zelo obsežen, saj bodo s prispevki sodelovali direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu Franci Demšar, predsednica Rektorske konference Republike Slovenije Klavdija Kutnar, Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje Uroš Ocepek, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, predstavnica Manager kluba Ptuj Lijana Kocbek, direktor Yaskawa Slovenia Hubert Kosler in predsednik uprave Kolektor Valter Leban.
Posvet bo povezoval državni svetnik Jože Smole.
