Večina oglasov za delovna mesta ne vsebuje podatka o višini plače. Nova evropska direktiva bo to kmalu spremenila.
Če vas je do zdaj motilo, da večina oglasov za službo ne vsebuje podatka o višini plače, boste kmalu prijetno presenečeni.
Na novo sprejeta evropska direktiva, ki si s preglednostjo plačil prizadeva vzpostaviti enako plačilo za enako delo neodvisno na spol, bo od delodajalcev zahtevala, da pri objavi za prosto delovno mesto ali pred izvedenim razgovorom opredelijo začetno plačo oziroma njen interval.
Države članice morajo direktivo v svojo zakonodajo prenesti v roku treh let.
Direktiva enakega plačila za enako delo
Nova direktiva, ki se uradno imenuje »Direktiva o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanja«, je bila sprejeta 24. aprila letos.
V njej določeni ukrepi se navezujejo tako na delodajalce iz javnega kot iz zasebnega sektorja.
Nastala je na podlagi težav pri obstoječih oglasih za prosta delovna mesta, ki po večini vsebujejo le številne opise nalog, pričakovanj in kompetenc, ki jih iskalec zaposlitve mora imeti, medtem ko so podatki o višini plače, dodatkih in drugih bonitetah izjemno redki.
Kot je za 24ur pojasnil Tilen Prah iz Kariere Slovenija:
»Po moji oceni tovrstne podatke vsebuje nekje manj kot odstotek oglasov. Ponavadi podjetja, ki objavljajo plačilo, objavljajo verjetno nadpovprečno plačilo. Se pravi, plače, ki so objavljene, so tiste, ki so mogoče v branži ali na delovnem mestu tiste, ki so višje, s tega stališča je verjetno ta oglas tudi bolj uspešen.«
Vzroki za pomanjkljivost teh podatkov različni
V Združenju delodajalcev navajajo, da ponudniki zaposlitve izpustijo podatke o plači in raznih bonitetah zaradi nizkega zneska plačila, s tem povezanega sramu, strahu pred konkurenco, pogosto pa preprosto zaradi zasidranih navad.
Ob tem pojasnjujejo, da trg dela pomeni princip dogovarjanja - v nekaterih primerih je to z državnimi zakoni, v drugih pa z bipartitnim kolektivnim dogovarjanjem.
Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije ob tem za 24ur dodaja:
»Nekje pa se kandidat in delodajalec dogovorita za plačo. Mislim, da je potreben čas, da se bomo delodajalci navadili.«
Kakšna bodo v skladu z direktivo na novo sprejeta pravila?
Delodajalci bodo obvezani, da iskalcu zaposlitve razkrijejo začetno plačo ali razpon plačila za konkretno delovno mesto, bodisi v oglasu bodisi pred izvedbo razgovora.
Prav tako delodajalci ne bodo imeli pravice kandidatov spraševati o njihovih plačilih v prejšnjih delovnih razmerjih.
Ob začetku dela pa bodo imeli delavci in delavke pravico od delodajalcev izvedeti:
- povprečne ravni plačil - kategorizirane po spolu, za kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti;
- merila - za določanje plače ali napredovanja, ki morajo biti objektivna in nevtralna glede na spol.
Za večje organizacije uvedeno obvezno poročanje
Večja podjetja, z več kot 250 zaposlenimi, bodo morala pristojnemu državnemu organu poročati o razliki v plačilu med spoloma v svoji organizaciji vsako leto.
Manjše organizacije so k poročanju obvezane na vsake tri leta, za tiste z manj kot 100 delavci in delavkami pa ta obveza ne obstaja.
»Če bo iz poročila razvidno, da je plačna vrzel med spoloma večja od petih odstotkov in tega ni mogoče upravičiti z objektivnimi, spolno nevtralnimi merili, bodo morala podjetja ukrepati tako, da bodo v sodelovanju s predstavniki delavcev izvedle skupno oceno plačil,« dodaja Svet Evropske unije.
V primeru kršenja pravic možno zahtevanje odškodnine
Nova direktiva navaja tudi, da delavci in delavke, ki so žrtve diskriminacije pri plačilu glede na spol, prejmejo odškodnino. Slednja bo vključevala popolno izterjavo zapadlih plačil in s tem povezanih dodatkov ali plačil v naravi, pojasnjujejo na Svetu Evropske unije.
Delodajalec bo moral od zdaj naprej dokazati, da ni kršil pravic Evropske unije glede enakega plačila ter preglednosti plačil. Kazni za kršitve bodo vključevale globe.
In kakšne bodo koristi nove direktive?
Nova pravila naj bi prispevala k zmanjševanju diskriminacije pri plačilu na delovnem mestu ter odpravi plačne vrzeli med spoloma.
Preglednost plačil s številnimi ukrepi bo opolnomočila zaposlene, da bodo enostavneje uveljavili svojo pravico do enakega plačila za enako delo oziroma enake vrednosti ne glede na spol.
Kot poroča Svet Evropske unije, naj bi bilo v poročilu Evropske unije iz leta 2020 ugotovljeno, da:
ženske v povprečju zaslužijo 13 odstotkov na uro manj kot moški.
Omenjena plačna vrzel pa dolgoročno vpliva tudi na kvaliteto življenja žensk, in sicer na tveganje za revščino ter na vztrajno pokojninsko vzel, ki v Evropski uniji dosega okrog 30 odstotkov.
