V Sloveniji že skoraj tri leta poteka cepljenje proti koronavirusu. Kljub znanstvenim dokazom o učinkovitosti cepiv še vedno prevladujejo argumenti o njihovi nevarnosti. Preverili smo, koliko neželenih učinkov smo zabeležili po cepljenju in koliko smrti.
Leta 2020 se je svet soočil z enim največjih izzivov v zgodovini človeštva - pandemijo koronavirusa. V odgovor na globalno grožnjo so znanstveniki in farmacevtska podjetja razvili cepiva, ki naj bi zaustavila širjenje virusa in rešila naša življenja.
V času globalne pandemije koronavirusa se je cepljenje izkazalo za ključno orožje v boju proti širjenju virusa. Pri tem ni izjema niti Slovenija, saj se je tudi pri nas začela množična kampanja cepljenja prebivalstva z različnimi cepivi proti koronavirusu.
Četudi smo bili v tem obdobju priča izjemnemu znanstvenemu dosežku, razvoju cepiv proti koronavirusu, se je kljub znanstvenim dokazom o njihovi učinkovitosti in varnosti, po vsem svetu pojavilo rastoče gibanje skeptikov cepiv, ki izražajo dvome in zadržke glede cepljenja proti koronavirusu.
Kako (ne)varna so torej cepiva proti covidu-19? Preverili smo, kako v Sloveniji spremljamo in obravnavamo neželene učinke cepljenja proti koronavirusu in katere neželene učinke so po cepljenju zabeležili zdravstveni delavci.
V Sloveniji neželene učinke spremljamo z registrom
Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. decembra 2020 in je potekalo v skladu s priporočili glede prednostnih skupin za cepljenje, ki so bile opredeljene v nacionalni strategiji.
Od sredine maja 2021 je cepljenje proti covidu-19 postalo na voljo za vse prebivalce.
V Sloveniji so za cepljenje proti covidu-19 na voljo naslednja cepiva: Comirnaty 3, Comirnaty 10, Comirnaty 30, Comirnaty Original/Omicron BA.1, Comirnaty Original/Omicron BA.4-5 (15/15 μg in 5/5 μg) (Pfizer/BioNTech), Spikevax (Moderna), Spikevax bivalent Original/Omicron BA.1 (Moderna), Spikevax bivalent Original/Omicron BA.4-5 (Moderna), Vaxzevria (AstraZeneca), JCOVDEN (Janssen), cepivo Nuvaxovid (Novavax) in cepivo VidPrevtyn Beta (Sanofi).
Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju v Sloveniji podpira Register stranskih pojavov pridruženih cepljenju.
V registru Nacionalni inštitut za javno zdravje zbira prijave domnevnih neželenih učinkov, ki jih nato klasificirajo, ocenjujejo, analizirajo in sporočajo drugim deležnikom.
»Register neželenih učinkov pridruženih cepljenju je pomemben z vidika kakovosti programa cepljenja. Z doslednim prijavljanjem domnevnih neželenih učinkov in njihovim pojasnjevanjem je omogočeno zaznavanje redkih, potencialno resnih neželenih učinkov, pridruženih cepljenju. Takšna spoznanja so pomembna za izboljšanje varnosti cepiv in postopka cepljenja,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Vsi neželeni učinki niso vzročno povezani s cepljenjem
Pričakovanja glede varnosti cepiv so zelo visoka, saj se za zaščito pred določenimi nalezljivimi boleznimi cepi večinoma zdrave ljudi. Tako kot pri drugih zdravilih se tudi po cepljenju lahko pojavijo neželeni učinki, vendar so ti običajno redki.
Dokazi o varnosti so nujen predpogoj za registracijo cepiva in pridobitev dovoljenja za široko uporabo. Dobro delujoč sistem spremljanja domnevnih neželenih učinkov po cepljenju je eden glavnih elementov varnega cepljenja in omogoča sledenje varnosti cepiv tudi po tem, ko so ta že v široki uporabi.
Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo smrt, življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija in druga klinično pomembna stanja.
Prijave oziroma podatki o domnevnih neželenih učinkih pridruženih cepljenju, se nanašajo na neželene dogodke, opažene po cepljenju in odražajo opažanje in mnenja poročevalcev.
»Vendar vsi prijavljeni domnevni neželeni dogodki niso vzročno povezani s cepivom ali cepljenjem, temveč so lahko le v časovni povezavi s cepljenjem. Pri oceni vzročne povezave med cepivom in določenim dogodkom se upoštevajo tudi številni drugi dejavniki, kot sta zdravstveno stanje in anamneza bolnika, ter relevantna znanstvena spoznanja,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Od več kot treh milijonov odmerkov prejeli 319 resnih neželenih dogodkov
Od začetka cepljenja proti covidu-19 konec decembra leta 2020, do vključno 30. junija 2023, gre za zadnje dostopne podatke, so Slovenci prejeli 3.079.918 odmerkov cepiva proti covidu-19, v Register neželenih učinkov pa je bilo pri tem do konca junija vpisanih skupno 9855 prijav (0,32 odstotka) o neželenih učinkih po cepljenju.
Med najpogostejšimi neželenimi učinki po cepljenju s cepivom proti covidu-19 so zaznali splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, kot je manjša bolečina, rdečina, povišana telesna temperatura in utrujenost, med pogostimi neželenimi učinki so tudi glavobol in omotica, bolečine v mišicah, otekanje sklepov, pa tudi bruhanje, driska ali zaprtje.
Od skupno 9855 prijav je bilo 319 prijav takšnih, ki so vsebovale neželen dogodek in so ga posledično na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje klasificirali kot resnega.
Gre za dogodke, ki so se pojavili po cepljenju s cepivom Comirnaty (214 prijav), Comirnaty Original/Omicron BA.1 (ena prijava), Spikevax (24 prijav), Vaxzevria (68 prijav) in Janssen (12 prijav).
47 primerov smrti po cepljenju s cepivom proti covidu-19
Od tega so zdravstveni delavci zabeležili 47 primerov, pri katerih je prišlo do smrti po cepljenju.
Tako je pri 35 osebah, večinoma starejših in s kroničnimi obolenji, prišlo do smrti po cepljenju s cepivom Comirnaty. Komisija pri ministrstvu za zdravje je obravnavala 22 primerov, pri čemer je v 20 primerih zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna.
V dveh primerih pa je komisija ugotovila, da je povezava možna ali pa je šlo za posledico drugega, že prej obstoječega stanja. Ostali primeri v povezavi s cepljenjem s cepivom Comirnaty so še v fazi preiskave.
Do smrti po cepljenju je prišlo tudi pri treh osebah s kroničnimi obolenji, ki so se cepile s cepivom Spikevax. Kot kaže, je bila v prvem primeru oseba cepljenja v času inkubacije covida-19 in je zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla. Tako so na pristojni zaključili, da povezava s cepljenjem ni verjetna.
V drugem primeru je šlo za smrt zaradi hepatocelularnega karcinoma pri osebi s kronično okužbo z virusom hepatitisa C. Tako tudi v tem primeru povezava s cepljenjem ni verjetna. Tretji primer pa je še v fazi preiskave.
Povezava med cepivom in smrtjo gotova v dveh primerih
Zdravstveni delavci so zabeležili smrt po cepljenju tudi pri osebah, ki so bile cepljenje s cepivom Vaxzevria. Gre večinoma za osebe s kroničnimi obolenji, ki so umrle v dneh po cepljenju.
V enem primeru je smrt nastopila pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi, v drugem primeru je smrt na dan cepljenja nastopila zaradi rupture aorte, v tretjem primeru je prišlo do odpovedi bolezensko spremenjenega srca, v četrtem primeru pa je prišlo do trombembolije. Pristojni so zaključili, da v vseh primerih povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostale primere pa še preiskujejo.
Ne nazadnje je Nacionalni inštitut za javno zdravje prejel tri prijave smrti po cepljenju s cepivom Janssen. Tako je pri treh mlajših osebah po cepljenju prišlo do sindroma VITT (tromboza s trombocitopenijo), ki se je v dveh primerih končal s smrtnim izidom, ena oseba pa je okrevala. Komisija ministrstva za zdravje je obravnavala tudi te tri primere, pri čemer je pri vseh treh primerih zaključila, da je povezava s cepljenjem gotova.
