Današnje jutro je postreglo s prav posebno paleto intenzivnih barv, ki so prekrivale nebo ob sončnem vzhodu.
Žareče oranžna, globoka rdeča in vijolična so ustvarile čudovit spektakel, ki je marsikoga pustil brez besed.
Tako osupljive prizore lahko pojasnimo s fizikalnimi pojavi, ki določajo, kako se svetloba obnaša v naši atmosferi.
Sončna svetloba, ki je elektromagnetno valovanje, vsebuje celoten spekter vidnih barv – od vijolične, ki ima najkrajšo valovno dolžino, do rdeče, ki ima najdaljšo.
Ko svetloba prehaja skozi Zemljino atmosfero, se s svojim potovanjem zaletava v molekule plinov, predvsem dušika in kisika.
Ob tem prihaja do pojava, ki ga imenujemo Rayleighovo sipanje. Ta pojav povzroči, da se krajše valovne dolžine svetlobe (vijolična in modra) razpršijo veliko bolj kot daljše (rdeča in oranžna).
Ko je Sonce visoko na nebu, sončni žarki potujejo skozi tanjši sloj ozračja, zato naše nebo vidimo modro – razpršena modra svetloba prevladuje, medtem ko daljše valovne dolžine potujejo naravnost do nas. Ob sončnem vzhodu pa je situacija drugačna.
Sončni žarki potujejo skozi veliko debelejši sloj ozračja, saj Sonce vzhaja pod zelo majhnim kotom glede na obzorje.
V tem dolgem potovanju skozi ozračje se krajše valovne dolžine skoraj v celoti razpršijo, zato do naših oči pridejo le daljše valovne dolžine, ki jih zaznavamo kot tople tone – oranžno, rdečo in včasih celo vijolično.
Prav zato so bili današnji odtenki na nebu tako intenzivni.
Vlažnost in delci v ozračju so dodatno pripomogli k močnejšemu sipanju svetlobe, kar je nebo obarvalo v čudovite, globoke odtenke.
Ko opazujemo tako osupljiv sončni vzhod, se lahko zahvalimo naravnim zakonitostim, ki vsakodnevne pojave spremenijo v dih jemajoče spektakle.