Strokovnjaki predvidevajo, da bomo v zeleno fazo prešli šele naslednji teden.
Da bi izpolnili pogoje za prehod v zeleno fazo sproščanja ukrepov, mora biti sedemdnevno povprečje potrjenih okužb nižje od 300.
Po besedah epidemiologinje iz območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Kranju Irene Grmek Košnik bi lahko v zeleno fazo prišli v nekaj dneh, »predvidevamo, da bo to naslednji teden«.
V ponedeljek se je po vladnih podatkih proti covidu-19 cepilo skoraj 9000 prebivalcev Slovenije, od tega s prvim odmerkom 2561, z drugim pa 6204. S prvim odmerkom je bilo doslej cepljenih 633.571 oseb, polno jih je precepljenih 341.055.
Covid-19 je doslej prebolelo 241.879 prebivalcev Slovenije. Trenutno je aktivno okuženih 5360 prebivalcev Slovenije.
V zeleni fazi sproščeni dodatni ukrepi, a bodo nekateri še vedno ostali
Po besedah Maje Bratuša, ki je vodila današnjo vladno novinarski konferenco o stanju na področju covid-19, je pet regij še v rumeni fazi, to so primorsko-notranjska, osrednjeslovenska, jugovzhodna Slovenija, obalno-kraška in zasavska regija, medtem ko so ostale obarvane zeleno.
Na splošno se po besedah Grmek Košnikove tudi vse ostale regije pomikajo proti zeleni fazi. Pri tem je spomnila, da bodo v zeleni fazi sproščeni dodatni ukrepi, a bodo nekateri morali tudi ostali.
Gre za znane ukrepe, kot so nošenje mask v zaprtih prostorih in odprtih prostorih, kjer ni mogoče zagotavljati primerne razdalje, razkuževanje rok in prezračevanje prostorov. Omenjenih ukrepov po njeni oceni ne smemo opustiti prezgodaj.
Epidemija po njenih besedah še ni končana, na vprašanje, kdaj bi lahko bila preklicana, pa odgovarja: »V epidemijo drugega vala smo vstopili 18. oktobra lani. Takrat smo imeli 140 okužb na 100.00 prebivalcev, 250 pacientov v bolnišnicah, od tega 50 na intenzivnih enotah, tako da bo verjetno epidemija končana, ko bomo dosegli nazaj te številke.«
Kaj se bo dogajalo po koncu epidemije?
Kaj se bo dogajalo po koncu epidemije, je po njenih besedah odvisno od več dejavnikov, med drugim od ukrepov in njihovega izvajanja, napredka pri razvoju cepiv in sposobnosti mednarodne skupnosti, da se združi v prizadevanjih za omejitev virusa.
Pri slednjem je opozorila, da posamezna država ni varna, dokler niso varne vse države. Vsekakor pa moramo biti pripravljeni na dolgoročno spoprijemanje z ukrepi, ki omogočajo koliko toliko normalno življenje, je dejala.
Pri razvoju cepiva je eden od scenarijev po njeni oceni, da razvijemo cepiva, ki bodo učinkovita proti vsem različicam virusa, s čimer bi lahko dosegli globalen nadzor nad virusom, drugi scenarij pa je, da cepiva ne bodo popolnoma učinkovita proti vsem različicam. V tem primeru se bodo bogate države odzvale s proizvodnjo prilagojenih cepiv, revne pa se bodo borile s ponavljajočimi vali epidemije, je dejala.
Na srečo pa se vsaka epidemija enkrat konča, tako da se bo koronavirus po njeni oceni na koncu pridružil peščici običajnih človeških koronavirusov, ki povzročajo prehlad. »Kdaj se bo to zgodilo, pa v tem trenutku še ne vemo,« je dejala.
Pozvala je k nadaljevanju spoštovanja ukrepov in cepljenju, saj so »cepiva varna in učinkovita«.
