Boste cvrli krofe? Preverite, kaj nikakor po tem ne smete storiti z odpadnim oljem

Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek: en liter, zlit v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode!

Pa vendar se mnogi ne zavedajo, zakaj je pomembno zbirati in pravilno zavreči odpadno jedilno olje, ki prepogosto konča v odtoku ali na domačem kompostu. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili, kako pravilno ravnati z oljem, ki vam ostane po cvrtju, da boste s tem naredili najmanj škode okolju.

Škodovanje okolju

Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice.

Olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo.

Če konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Moti tudi proces naravne razgradnje.

Če ga odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov. Sčasoma se spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša.

Veste, kam zliti odpadno olje? 

Zakonodaja nam nalaga, da odpadno jedilno olje pravilno zavržemo. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki in ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. 

Vsi organizirani obrati prehrane so dolžni zbirati in oddajati odpadno jedilno olje pooblaščenim družbam, za kar dobijo plačano tudi več sto evrov za tono.

Doma olje po uporabi ohladimo in precedimo v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Posodo dobro zapremo in jo do odvoza na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu.

Tako je najboljši način, da odpadno olje odložimo v uličnih zbiralnikih, premičnih zbiralnicah ali v zbirnih centrih. 

Že imate posodo s cedilom?

Ulične zbiralnike so začeli nameščati v zadnjih letih v okviru različnih evropskih projektov, v sodelovanju z občinami, nekateri tudi samoiniciativno. 

Gospodinjstvom so na voljo tudi posode s cedilom za zbiranje odpadnega jedilnega olja, iz katere ga lahko preprosto prelijejo v ulični zbiralnik.

Ponekod so jih razdelili brezplačno v okviru akcij po osnovnih šolah, pri nekaterih podjetjih pa jih lahko prejmete kot stimulacijo za prehod na elektronski račun. V določenih primerih jih še lahko dobite brezplačno oziroma jih kupite na sedežu podjetja.

Miti in resnice o odpadnem jedilnem olju

• Če olje zmešamo z detergentom in speremo v odtok, s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju.

Ob dodatku detergenta se olje sicer razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povzroča dodatno delo in stroške z odstranjevanjem.

Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko skupaj s kapljicami vode uhaja tudi olje. 

Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato ni primeren način odstranjevanja.

• Če odpadno jedilno olje sežgemo v peči skupaj z nafto, s tem ne naredim škode okolju.

Kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči je tako kot vsako drugo nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi.

Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju, ima tudi drugačne fizikalne lastnosti - temperatura vrelišča, viskoznost … - kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in lahko predstavlja nevarnost tako za okolje, kot za kurilni sistem. 

Ima drugačne fizikalne lastnosti - temperatura vrelišča, viskoznost ... - kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno. 

Produkti nepopolnega zgorevanja olja so nevarni tako za okolje kot za kurilni sistem. Tudi dimnikar nam bo hvaležen, če bomo odpadno jedilno olje pravilno zbirali in odvrgli v za to namenjen zbiralnik.

Katere vrste maščobe spadajo v zbiralnik?

V zbiralnik ne spadajo ostanki hrane, torej je treba maščobo pred zbiranjem precediti.

Če smo od komunalnega podjetja prejeli zbirno posodo, ima ta že nameščeno oziroma priloženo cedilo, če ne, moramo to storiti sami. V procesu predelave se sicer surovina natančno prefiltrira, a predelovalci vseeno želijo čim bolj čisto olje, brez primesi.

V zbiralnikih zato ne želijo mešanic olja in kisa, ki nam na primer ostane pri pripravi solate, kot tudi ne z detergentom ali vodo pomešanega olja. 

Posrednik sicer navaja, da je delež primesi v skupni količini oddanega olja tako majhen, da ne moti samega procesa proizvodnje biodizla, zato je še vedno najprimernejši način, da take mešanice precedimo in zbiramo skupaj s čistim odpadnim jedilnim oljem, namesto da jih zlijemo v odtok ali na kompost.

Motorna olja ne spadajo k odpadnemu jedilnemu olju!

Večina komunalnih podjetij navaja, da v zbiralnike lahko oddamo mešanico odpadnega jedilnega olja in živalske maščobe - na primer maslo, mast - vendar raje ne v zimskem času, saj se živalska maščoba strdi pri višjih temperaturah kot jedilno olje in lahko zamaši zbiralnik ter onemogoči črpanje.

Čiste živalske maščobe ni mogoče preliti v zbiralnik, lahko pa jo oddate v plastenki v zbirnem centru.

K odpadnemu jedilnemu olju ne smemo primešati motornih olj, saj ta niso primerna za izdelavo biodizla. Le en liter odpadnega motornega olja v stolitrski posodi lahko uniči kompletno surovino.

V takem primeru gre lahko mešanica le v sežig, s čimer izgubi svojo vrednost kot surovina.

Najbolje je, da posodo, v kateri smo shranjevali olje, uporabimo večkrat in je vmes ne spiramo.

Če želimo zavreči plastenko, v kateri je bilo shranjeno olje, jo je treba popolnoma izprazniti in odložiti v namenski zabojnik za odpadno mešano embalažo. Pred tem je ni treba spirati, le pazimo, da iz nje ne kaplja.

Olje lahko uporabimo večkrat

V anketi so povprašali tudi po pogostosti in načinu cvrtja:

• 12 odstotkov vprašanih cvre vsak teden,
• 39 odstotkov cvre enkrat na mesec,
• 44 odstotkov cvre nekajkrat na leto,
• pet odstotkov nikoli ne cvre hrane.

Le približno deset odstotkov anketirancev uporablja fritezo, večina jih cvre v kozici. Več kot polovica anketirancev olje zavrže že po prvi uporabi, 30 odstotkov ga uporabi dvakrat, nekateri tudi večkrat.

Če uporabimo olje, primerno za cvrtje, ga ni treba zavreči že po prvi uporabi. Olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in spravimo na temnem in hladnem mestu v dobro zatesnjeni steklenici ali plastenki.

Naslednjič, ko se lotimo cvrtja, preverimo, ali je olje dobilo čuden vonj, postalo temno ali se peni. Če je, ga zavržemo. Prav tako ga zavržemo, če se ob ponovnem segrevanju začne smoditi. V nasprotnem primeru ga lahko mirno uporabimo še za eno cvrtje.

Pravilno cvrtje

Pomembno je tudi, da cvremo pravilno, kar pomeni:

• cvremo pri temperaturi 160 do največ 170 stopinj Celzija - vsakih dodatnih deset stopinj Celzija podvoji hitrost oksidacije maščob,
• živil pred cvrtjem ne solimo - sol pospešuje oksidacijo,
• ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu - olje prehitro potemni,
• v vroče olje ne dodajamo mokrih živil - povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob.

Za cvrenje potrebujemo pri visokih temperaturah obstojno maščobo, z večjim deležem enkrat nenasičenih maščobnih kislin in s čim manjšim deležem večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Primerna izbira so sončnično olje in različna druga rastlinska olja - oljčno, arašidovo, ogrščično.

Svinjska mast in kokosovo olje sta sicer primerna za cvrtje, vendar sta s prehranskega vidika manj ugodna zaradi velikega deleža nasičenih maščobnih kislin. 

V vsakem primeru velja, da cvrenje ni priporočljiv način priprave živil.