Stanko Jamnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je v intervjuju poudaril ključne naloge in pomen svetovalne službe za prihodnost slovenskega kmetijstva.

Gost tokratne oddaje Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA, je bil Stanko Jamnik, trenutni namestnik direktorice Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.

V današnjem času se slovensko kmetijstvo sooča z mnogimi izzivi, od ohranjanja kmetijskih zemljišč do trajnostnega kmetovanja. 

Pomembno vlogo pri pomoči kmetom in prenosu znanja imajo kmetijsko gozdarski zavodi, ki že desetletja zagotavljajo podporo in izobraževanje kmetov. 

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Pomurja, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Pomen kmetijske svetovalne službe

Kmetijska svetovalna služba je na terenu prisotna že več kot 50 let in skrbi za izobraževanje kmetov, prenos znanja ter reševanje vsakodnevnih problemov. Njeni svetovalci so tesno povezani s kmeti in jim pomagajo pri iskanju najustreznejših rešitev.

Mreža terenske kmetijske svetovalne službe je razporejena po celi Sloveniji. Gre za preko 200 terenskih kmetijskih svetovalcev, ki pokrivajo določen teren.

Vsak svetovalec je odgovoren za povprečno 300 kmetij in jim nudi neposredno podporo bodisi na terenu bodisi na svetovalnih uradih.

»Tako kot ima vsak državljan osebnega zdravnika, bi moral imeti vsak kmet svojega svetovalca,« pravi Jamnik.

Slika je simbolična.

Povezovanje znanosti in prakse

Ena izmed ključnih nalog zavoda je tudi povezovanje raziskav s potrebami kmetov. To se pogosto udejanja preko projektov in partnerstev, kot so Evropska inovacijska partnerstva, ki omogočajo boljši prenos znanja in inovacij v prakso.

»Se pa ravno v okviru teh projektov, v katerih aktivno sodelujemo, vidi priložnost za izboljšanje povezav med raziskavami in potrebami kmetov ter dodatnim izobraževanjem svetovalcev,« meni Jamnik. 

Prav svetovalna služba ima ključno vlogo pri prenosu novih spoznanj do kmetov, saj jih ne le izobražuje, temveč tudi demonstrira rešitve v praksi.

Trajnostno kmetijstvo postaja osrednja tema sodobnih kmetijskih politik. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil se zmanjšuje, hkrati pa se uvajajo nove metode, ki spodbujajo okolju prijazno kmetovanje. Vendar pa to prinaša nove stroške in izzive.

Jamnik meni, da se stroški ne bodo bistveno zmanjšali, zato ker bo odpadel strošek za uporabo recimo fitofarmacijskih sredstev, saj bodo povečali drugi stroški, ali za samo opazovanje druge nekemične ukrepe, varstva rastlin druge načine obdelovanja, morda tudi razlike v količini pridelkov.

Foto: Jure Banfi

Naloga za prihodnost 

Poleg tega je ohranjanje kmetijskih zemljišč in pomlajevanje generacije kmetov ključna naloga za prihodnost.

»Zame je ključni izziv ohranjanje kmetijskih zemljic, najboljših kmetijskih zemljic. Mi v zadnjih letih izgubljamo povprečno po eno slovensko kmetijo na dan in kmetovanja brez kmetijskih zemljišč ni,« je jasen Jamnik. 

Kmetijsko gozdarski zavod ima ključno vlogo pri podpori slovenskih kmetov in prenosu sodobnih kmetijskih znanj. 

S stalno prisotnostjo na terenu in sodelovanjem v inovativnih projektih pripomore k razvoju trajnostnega in konkurenčnega kmetijstva. 

Kljub izzivom ostaja cilj jasen: zagotavljanje prihodnosti slovenskega kmetijstva skozi znanje, povezovanje in inovacije.

Foto: Jure Banfi

*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Starejše novice