Slovenski južnfjužn med Istanbulom in Berlinom: Pomurec v Ljubljani predstavil novo knjigo

»Balkan je dežela gostoljubja. Nikogar se ne pusti lačnega. To je prišlo od Arabcev. Ko se najavijo štirje gosti, se skuha za dvajset. In nič ne ostane.«

To je zaključek uvoda v novo knjižno delo javnosti zdaj že dobro znanega kulinaričnega pisca Mateja Fišerja, ki je danes na Tržnici Moste v domačnem ambientu tamkajšnje kiosk restavracije Žmoht predstavil Balkan Ekspres - kuharsko knjigo balkanskih specialitet.

Gre za osvežen pristop k vsem dobro znani kuhinji za novo generacijo, ki peče t. i odpuljeno svinjino, neguje droži za kruh in fermentira svoje domače kimčije. 

»Na začetku nisem vedel, če se upam lotiti balkanske kuhinje. Prva referenca so vedno čevapčiči. To je knjiga receptov, kjer vsi vedo vse.« 

Fišer je pojasnil, da gre pri balkanski hrani za okuse in jedi, ki jih v celoti prevzamemo od prejšnje generacije.

Starejši predstavniki teh prostorov so pogosto na marsikateri način obremenjeni; namen knjige je bil znebiti se nepotrebnih bremen in na papir v slovenskem jeziku spraviti kompletno zbirko gastronomske zapuščine, ki bo nekje med Istanbulom in Berlinom živela večno.

Pri predstavitvi knjige sta sodelovala tudi Valentina Smej Novak iz založbe Vida, ki je knjigo izdala, in Boštjan Napotnik - Napo, ki je povedal: 

»Kateri so pravi čevapčiči? Grejo rozine v orehovo potico ali ne? Resnic o tej hrani je veliko; zato je vsak poskus zapisa teh receptov v resnici kaskaderski.«

Zapisi v tem zares obširnem kuharskem priročniku, opremljenim z neštetimi fotografijami in mnogimi citati, ki pa receptov ne želijo kontekstualizirati, so torej namenjeni temu, da se bralec spomni na vonjave in okuse tega ali onega časa in prostora, jih ozavesti, analizira, spozna in si končno »babičine filane paprike« nadeva sam, zase in za svoje potomce.

Predstavitvi knjige je sledila še degustacija več jedi z balkanskim pridihom v režiji Daliborja Novakoviča, šefa mini restavracije Žmoht, ki vsakemu obroku doda poseben zasuk.