Predkazenski postopek proti štirim poslancem NSi, pod drobnogledom tudi pomurski poslane

V poslanski skupini NSi so v preteklih dneh prejeli informacijo, da so se štirje poslanci NSi, in sicer Janez Žakelj, Jožef Horvat, Jernej Vrtovec in Matej Tonin, znašli v predkazenskem postopku, je slednji sporočil na novinarski konferenci.

Pojasnil je, da se jim očita zloraba položaja.

Kot je dodal predsednik NSi Tonin, naj bi po prvem odstavku 257. člena kazenskega zakonika zlorabili svoj položaj, ker so na seji komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedan nadzor.

Pojasnil je, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom.

Zatrdil je, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso ter v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Prepričan je, da gre v tem primeru za nezaslišano zlorabo policije za boj proti opoziciji.

Dodal je, da ima policija v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru možnost, da takšen nadzor začasno odložijo, vendar ga niso. 

»Zdi se nam absolutno nesprejemljivo, pritlehno, da del vladnih spletkarjev zlorablja policijo za politične obračune z opozicijo in to na točkah, kjer je opozicija delala v skladu z zakonom. Prepričani smo, da ta stvar na sodišču ne more iti skozi, je pa jasno, da se nas na takšen način zaposluje, da se na takšen način troši naš, tudi davkoplačevalski denar. Vladna koalicija nas želi namreč zavesti oziroma zaposliti s temami, ki nimajo nobene resne zgodbe,« je zatrdil.

Tonin je napovedal, da bodo v poslanski skupini o »zlorabah slovenskih represivnih organov« in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije.

Tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj je zatrdil, da je bil nadzor, ki se zdaj problematizira, opravljen po vseh pravilih in zakonito. 

Kot je dodal, je »dolžnost Knovsa, da opravi nadzor, če ji katerikoli državljan sporoči, da ima občutek, da se nad njim izvaja nezakonite preiskovalne ukrepe.«

»Člani Knovsa o ugotovitvah nadzora niso seznanjali lastnikov telefonskih številk. Za sebe lahko stoodstotno trdim, drugi pa so mi to tudi zagotovili,« je pojasnil. Problem medtem vidi v tem, da so številke »ušle s policije«.

Vrtovec je medtem dejal, da je v zadnjem času pod trenutno vlado očitna uzurpacija policije in drugih nadzornih institucij pravne države, zmanjševanje finančnih sredstev nadzornim institucijam, kot so računsko sodišče in državni svet z namenom, da se okrne delovanje pravne države.

»Cilj te poteze policije zoper zakonito delo Knovsa ni nič drugega, kot uničiti ali pa politično umoriti opozicijsko NSi, ki opozarja na nepravilnosti, ki jih počne vlada,« je zatrdil Vrtovec.

Pooblaščena skupina Knovsa je novembra 2023, torej takoj po tako imenovani aferi Dars, ki je izbruhnila konec oktobra tistega leta, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi, ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj je sprva zatrjeval, da so nadzor opravili na podlagi anonimno podanih prijav, kjer so dobili tudi telefonske številke, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Pri tem je vztrajal tudi potem, ko je portal 24ur.com poročal, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.

V koalicijskih vrstah so tedaj ocenili, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Žaklja o odstopu. V SDS pa so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.