Stavka v visokem šolstvu, glavna zahteva pa odprava plačnih nesorazmerij

Osrednja stavkovna zahteva Visokošolskega sindikata Slovenije je odprava plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu, s stavko pa želijo opozoriti tudi na škodljivost novele zakona o visokem šolstvu.

V visokošolskem sindikatu ocenjujejo, da vlada ni pripravljena odpraviti plačnih krivic v visokem šolstvu. Po mnenju sindikata so podplačani strokovni ter visokošolski delavci, lektorji, predavatelji, bibliotekarji in informatiki, krivično pa naj bi bilo tudi plačno razmerje do zdravnikov specialistov. 

Opozorili so, da se bo rok za reformo plačnega sistema iztekel čez dober mesec, predloga za odpravo plačnih nesorazmerij pa še vedno ni.

Predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič poudarja, da je bilo nespoštljivega odnosa vlade in ministrstva za visoko šolstvo do visokega šolstva dovolj in da bo akademska skupnost s stavko vladi izrekla nezaupnico. 

Stavko podpirata rektorja univerz v Ljubljani in Mariboru, dekani, Študentska organizacija Slovenije in študentje.

Študenti prosti zaradi stavke

Zaradi stavke je odpadel ves pedagoški proces. Odpovedani so bili izpiti, kolokviji in zagovori zaključnih del. Strokovne službe danes nimajo uradnih ur, zaprte so knjižnice, tudi informacijskih sistemov se v času stavke ne vzdržuje.

V Ljubljani je osrednji shod potekal na Filozofski fakulteti, na katerem so različni govorci predstavili posamezne tematike, na katere se navezujejo stavkovne zahteve. V Mariboru pa je na rektoratu univerze ob 11.55 potekala novinarska konferenca.

V visokošolskem sindikatu so že napovedali možno nadaljevanje stavke, in sicer 13. in 14. junija. Če bo treba, bodo s stavko nadaljevali tudi v naslednjem študijskem letu.