Prekmurec ponovno v boj za predsednika KPK

Štefanec je ob današnjem dnevu spomnil, da je bila na ta dan leta 2003 sprejeta mednarodna konvencija ZN za boj proti korupciji, katero je podpisala tudi Slovenija. Konvencija zavezuje podpisnice, da zagotovijo obstoj organa, ki se bo boril proti korupciji in to je Slovenija storila že leta 2004, ko je ustanovila Komisijo za preprečevanje korupcije. 

Boljši kandidat kot pred šestimi leti

Štefanec je relativno zadovoljen z uresničevanjem predpisa o neodvisnosti delovanja organa, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegovega namestnika, ni pa v celoti zadovoljen glede finančnih in kadrovskih pogojev za delovanje komisije. Predsednik KPK je nasploh ocenil Slovenijo kot družbo, ki je še zelo obremenjena s korupcijo in opozoril, da naj zlasti izvršilna oblast bolj prisluhne njegovi komisiji, poroča STA.

Na novinarski konferenci je tudi potrdil, da je uradu predsednika republike Boruta Pahorja oddal prijavo za ponovno kandidaturo za predsednika KPK. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski medtem ne bosta kandidirala za predsedniški stolček. Štefanec je še povedal, da je boljši kandidat kot pred šestimi leti, saj ima toliko let več izkušenj.

Štefanec zanika, da delajo slabo

Komisija za preprečevanje korupcije se sicer pod njegovim vodstvom že od začetka sooča z očitki o slabem delu, kar naj bi dokazoval upad števila prijav na ta organ. Štefanec je na kritike odgovoril, da je KPK do konca novembra prejela 625 prijav, kar je okoli 80 prijav več kot v celotnem lanskem letu. Od začetka njegovega mandata so sicer v KPK obravnavali 6240 zadev, od tega so jih 639 podedovali od prejšnje komisije, še poroča STA.

Predsednika KPK za šestletni mandat in njegova dva namestnika za petletni mandat imenuje ter izbere predsednik republike. Boris Štefanec je sicer pred vodenjem komisije delal kot samostojni odvetnik v Murski Soboti.