Kmetje bodo s shodom opozorili javnost na neskladna razmerja v verigi preskrbe s hrano, na spoštovanje sledljivosti do prodajne police in na težave zaradi prevelike liberalizacije trga.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo 17. oktobra v večjih mestih po državi organizirala shode slovenskih kmetov, na katerem bodo ti opozorili na vse večje težave v kmetijstvu in posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo. Kmetje bodo izkazali nezadovoljstvo tudi v Murski Soboti.
Vseslovenski shod kmetov bo v soboto, 17. oktobra, ob 10. uri v osmih večjih mestih po vsej Sloveniji, in sicer v Murski Soboti, Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju. Kmetje bodo predstavili tudi nekaj zahtev, predvsem pa želijo dobiti podporo s strani celotne javnosti pri svojih prizadevanjih.
Za slovenske izdelke, delovna mesta in oživitev podeželja
Tako se KGZS v imenu kmetov zavzema za to, da lahko potrošnik izbere domače izdelke sledljivega slovenskega porekla, da se priznajo dejanski stroški zagotavljanja visokih standardov EU pri pridelavi hrane in da se s kmetijstvom ohranjajo delovna mesta ter poseljenost slovenskega podeželja. Ena od rešitev bi bila tudi ustrezna razmerja cen v verigi preskrbe s hrano.
Z organizacijo shoda se tako tudi Slovenija oz. KGZS pridružuje podobnim shodom, ki so jih pripravile nevladne kmetijske organizacije drugod po Evropi.
Padanje cen mleka
Ena od težav, s katero se že nekaj časa soočajo kmetje, je padanje cen mleka, na kar med drugim vplivajo embargo Rusije na uvoz nekaterih prehranskih izdelkov iz EU, aprilska ukinitev mlečnih kvot v EU in manjše povpraševanje v Aziji.
V Sloveniji je odkupna cena pri kmetu v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je podobno povprečju v EU. Evropska komisija je sicer pripravila 500 milijonov evrov vreden sveženj podpore, v okviru katerega bo Slovenija dobila 1,37 milijona evrov. Denar bo na voljo prihodnje leto.
Na slovenskem trgu se letos pojavljajo tudi viški nekaterih vrst zelenjave, npr. krompirja, česna in paradižnika. Razlogov za to je več, kot najpomembnejša pa na KGZS izpostavljajo slabo organiziranost pridelovalcev in ruski embargo. Poleg tega se je cena nekaterih pridelkov zaradi velike količine, ki je ostala na evropskem trgu, precej znižala.
Da bi ublažili posledice ruskega embarga, je začela konec avgusta veljati uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Ukrep se nanaša na jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladko papriko, kumare in kumarice, zelje, cvetačo in brokoli.
Slovenija je upravičena do umika 3000 ton pridelka, iz EU pa bo za to dobila 1,19 milijona evrov. Viške bodo razdelili humanitarnim organizacijam, vrtcem, šolam in podobnim ustanovam oz. organizacijam. Podoben ukrep je vlada sprejela že lani.
Nekateri slovenski pridelovalci se pritožujejo tudi nad domnevno oteženim dostopom do polic Mercatorja, ki je v lasti hrvaškega Agrokorja, na splošno pa imajo pomisleke o prodaji več podjetij iz slovenske prehranske verige.
