Novelo zakona je na glasovanju podprlo 56 poslancev, proti je glasovalo 21.
Sprejete spremembe urejajo študentsko delo po načelu »vsako delo šteje«, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodkov študentskega dela, bodo obračunani po stopnji 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa po stopnji 8,85 odstotka. Celotna obremenitev študentskega dela bo za delodajalce se bo z zdajšnjih nekaj manj kot 31 odstotkov s 1. februarjem dvignila na nekaj manj kot 34 odstotka.
»Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalec za plačilo 100 evrov danes plača 130 evrov, po novem pa bo 133 evrov. Študent bo dobil 85 evrov in imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«
Prispevek za zavarovanje
Delodajalec bo od študentskega dela plačal tudi prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53 odstotka ter prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 odstotka.
»Od študentskega dela bo treba plačati koncesijsko dajatev v višini 16 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini dveh odstotkov. Od omenjene koncesijske dajatve v višini 16 odstotkov gre 8,4 odstotka za proračunski sklad ministrstva, 3,8 odstotka za Študentsko organizacijo Slovenije in 3,8 odstotka za posrednike dela študentom.«
Stališča poslanskih skupin
V opozicijski NSi so izrazili skrb zaradi znižanja deleža, ki bo namenjen štipendijam. V SDS menijo, da je glavni namen predloga udariti študenta po žepu. Po oceni ZaAB ni ustrezno, da se reforma študentskega dela vključuje v zakon za uravnoteženje javnih financ. V ZL pa pravijo, da predlog prinaša obremenitve za študente, ne pa tudi pomembnejših pravic zanje.
Komentarji (4)
prejkprokleti študenti jebeni! če je študent naj študira, delavec pa naj dela. te pa študent ma delo, na zavodi pa pol slovenije! ge je tu logika?!
Joj, ..... nemojta, ker se jih takoj oglasi 10.000, ki brez študentskega dela ne bi mogli študirati (10 let); ne diplomirajo pa potem zato, ker so "morali" delati!!
Študentsko delo bi se naj opravljalo v študentskih počitnicah (krpanje dopustov zaposlenih), ne pa celih milih 12 mesecev v letu in to po 10 in več let!!
Komi je boukše?....je bv pitanje. nejde se tu za merjenje k*rcov, ampak za tou ka študentsko delo nemre biti več vrejdno od običnoga (či lejko tou tak imenujem). Je pa seveda tudi prav ka se študenton šte to delo v delovno dobo. Sprejeta sprememba se mi zdi "na meste". mogoče de zdaj pa kontra, pa do študente potegnole kratko in ži pa nede kul. Mogoče bi trbelo nekšo omejitev narediti za študentsko delo, npr. kelko vr na keden lejko dela. Samo to mamo že pri delavcaj kelko lejko dela največ na keden, pa delodajalci tou gladko zaobidejo či trbej, pa smo ži pa tan.
Pa zaj me linčajte študentje, kak nemren razmite, kak si eni rešavlete socialni položaj s ten delon, etc.. Ja, znan ka nan je nej postlano lipo, pa ka je fajn, ka si kakši dinar zaslužiš. Samo nemre bite telko študenskoga cenejšoga dela na razpolago delodajalcon, ker to je že poseg v stopnjo brezposelnosti. Bi vas pa rad vido, či bi živele v drugih državaj ge nega bonov, pa je študij plačljivi. Čudno, ka so v tej državaj študenti(predvsem dijaki) nej šli, pa razčesnoli parlament.
Dobra kalkulacija respekt!
Študent keri te košta 133€, dobi pa od toga 85€ - 63,91%. Nega bolniške, praznikov, regresa. Za povprečnih 174ur košta 1034,58€ od toga njemi spadne neto 661,20€?
Reden delavec na minimalci te košta 916,20€,dobi pa od toga 560,42€ kar je 61,17%. Ide njemi pa delovna doba ter ima vse od zgoraj naštetoga (v optimalnon primeri)!
Komi je boukše?