Pomurski tehnološki park je neprofitna inštitucija v lasti treh pomurskih občin, katerega največji lastnik je Mestna občina Murska Sobota, manjšinski lastnici pa sta občini Ljutomer in Odranci.
Njihov osnovni namen je pomagati mladim pri ustanavljanju podjetij, povezovanju s podjetji med šolanjem ter podpiranju obstoječih podjetij, še posebej pri tehnološkem transferju.
Iščejo najboljše rešitve za podjetja
Pomurski tehnološki park se osredotoča na individualne potrebe ciljnih kupcev in ponuja specializirane storitve glede na razvojne faze podjetij.
Pomoč, ki jo nudijo, je prilagojena potrebam podjetij, pri čemer se osredotočajo na zagon poslovnih procesov, mentorstvo pri pripravi poslovnih modelov ter testiranje produktov na trgu.
Pomurski tehnološki park sodeluje tudi pri tehnološkem transferju in iskanju primernih rešitev za podjetja. S pomočjo široke mreže partnerjev v Evropi iščejo najboljše tehnološke rešitve za podjetja, jih identificirajo in pomagajo pri njihovi implementaciji ter iskanju finančnih virov za vpeljavo teh rešitev v podjetja.
V okviru svojih dejavnosti Pomurski tehnološki park ponuja tudi poslovne prostore, vendar je Močnik poudaril, da je njihova ključna dejavnost v storitvah, ki jih nudijo podjetjem.
Poudaril je, da so strokovnjaki z mrežo partnerjev v različnih področjih, kar omogoča zagotavljanje specializiranih rešitev.
Z njihovo pomočjo je v zadnjih dvajsetih letih bilo v Pomurju ustanovljenih več kot 200 podjetij
Močnik je izpostavil uspehe Pomurskega tehnološkega parka v zadnjih dvajsetih letih. Več kot 200 podjetij je bilo ustanovljenih v Pomurju z njihovo pomočjo, skupno pa ta podjetja zaposlujejo pa več kot 1300 ljudi.
Med znanimi podjetji, ki so jim pomagali pri razvoju, je Močnik izpostavil Carthago iz Odrancev, Cleangrad iz Ljutomera ter podjetja Paradajz, VIRS in Aluvar.
Prav tako je poudaril, da Pomurski tehnološki park ne obremenjuje občinskega proračuna, temveč išče finančna sredstva preko evropskih projektov.
Glede na vprašanje o pomenu izkušenj in kapitala pri podjetništvu je Močnik izpostavil, da sta oba pomembna, vendar imajo izkušnje prednost pri pridobivanju kapitala. Ključno je, da podjetniki vedo, kako rasti postopoma, saj se tako lažje prilagajajo trgu.
Poslovno okolje se je spremenilo, mladi iščejo podjetniške priložnosti
Močnik je spregovoril tudi o stopnji podjetništva v Pomurju. Poudaril je, da se je okolje v zadnjih dvajsetih letih spremenilo in da danes mladi ostajajo v svojih univerzitetnih okoljih in tam ustanavljajo podjetja.
Tudi stopnja brezposelnosti se je zmanjšala, in danes mladi iščejo podjetniške priložnosti, da bi ustvarili dodano vrednost v regiji.
V nadaljevanju je Močnik spregovoril o pasteh, ki se pojavljajo pri podjetništvu. Poudaril je težave, ki nastanejo zaradi časovnega razkoraka med pridobivanjem finančnih sredstev in hitrim razvojem podjetij na trgu. Poudaril je, da je ključno, da se podjetja hitro prilagodijo trgu in se osredotočijo na svoj produkt ali storitev.
V prihodnosti se bodo osredotočili na krožno gospodarstvo
Ob dvajsetletnici delovanja bodo organizirali dogodek, kjer bodo predstavili svoje dosežke in se zahvalili partnerjem ter podjetjem, ki so sodelovala z njimi. Na okrogli mizi v sklopu dogodka bodo prisotni ministri in državni sekretarji treh ministrstev: ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstva za digitalno preobrazbo.
Prav tako bodo predstavili svoje načrte za prihodnost in nove projekte, ki jih načrtujejo. V naslednjem koraku se bodo poskušali okrepiti digitalno sfero in se usmeriti v zeleno, krožno gospodarstvo.
Z mrežo partnerjev bodo poskušali delati na razvoju novih materialov in izboljšati poslovni proces in poslovne modele, ki temeljijo na krožnosti, kar je tudi eden izmed osnovnih ciljev Evropske unije.
Celoten pogovor z Močnikom je ponudil vpogled v pomembno vlogo, ki jo ima Pomurski tehnološki park pri spodbujanju podjetništva in inovacij v Pomurju. Organizacija deluje kot ključni podpornik in posrednik med podjetniki ter različnimi viri financiranja, znanjem in partnerstvi, kar prispeva k razvoju in rasti regije.
Komentarji (6)
»V regijo nam je v dvajsetih letih z evropskimi projekti uspelo pripeljati dobrih 59 milijonov evrov« Ki so končali v privatnih žepih !
In reply to Kak koristno pa se to ponuca… by . (ni preverjeno)
Na hitro san preleto članek.. Kelko nakladanja.. Tej Močnek je navrgo eno par firm. Ka točno se je za te firme napravilo? Namreč "Pomagate pri razvoju" je zelo nedefinirano. Tau je lejko en sestanek. Članek se šte kak: z 59 mio evrov smo pomagale postavite tej podjetja. Vse ka na fbji vidin je, kak se tehnološke park slika na raznoraznih dogodkaj. Poudarek na tehnološke park torej zaposlene!! Pa obisk ete, pa obisk tan. S takšin izletništvon se firme same ne ustanavlajo. Pa nej mi zaj z mreženjon začate, ka san vido par tehnoloških parkov v SLO, pa so bole konkretne. Nej, ka bi bili ostale zlate, ker vsi cecajo evropske pejnaze za svoje plače, ali mislin, ka je sobočke v ton še telko baukše. S 59 mio pejnaz bi se moglo tau nendre poznate.. Ge se tau pozna? Pomurje je statistično še vedno najrevnejša regija v SLO!! Naslednje je zelo zgovorno:
Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 najnižja med regijami (58,9 %), stopnja brezposelnosti pa druga najvišja (5,5 %), za podravsko (6,2 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 20,8 % odhajalo na delo drugam, največ (45,2 %) v podravsko regijo, sledila je osrednjeslovenska (43,3 %). Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na osmo mesto.
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je v 2021 obsegala 1.177 EUR. Od državnega povprečja je bila nižja za 7,4 % oz. 94 EUR. Regija je ustvarila 3,7 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca je tukaj znašal 16.920 EUR oz. 31,7 % manj od slovenskega povprečja. V tej regiji je delovalo približno 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4,3 osebe.
Ka si čemeren ka si tij nej nikaj fkraj doubo? Mogouče si se ščeo tan cuj prisliniti pa so te nej ščeli in zdaj sereš po njih?
In reply to Na hitro san preleto članek… by tudi če ga neb… (ni preverjeno)
Telko (kao) vloženoga dela pa še izda mamo povečini firme z nizko dodano vrednostjo oziroma zelo slabimi plačami.
Starejše novice
Kak koristno pa se to ponuca ...