Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije za zagotovitev goriva kmetom iz blagovnih rezerv.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije vladi predlaga, da se v primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in da zalog goriva v Sloveniji ne bo dovolj, kmetom za obdelavo kmetijskih površin zagotovi gorivo iz blagovnih rezerv.
»Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita,« je danes opozoril predsednik zbornice Roman Žveglič.
»Vplivi vojne v Ukrajini že zelo veliki«
Vplivi vojne v Ukrajini so že zelo veliki, je v izjavi za medije v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Žveglič in izrazil upanje, da bodo »svetovni deležniki ustavili vojno in da ne bo več prelivanja krvi«.
Pogonsko gorivo za traktorje se je izredno podražilo, je eno od posledic navedel Žveglič in opozoril, da se gorivo na črpalkah, tudi ko je vlada s 1. februarjem znižala trošarino na najnižjo možno raven, ni pocenilo.
»V ponedeljek je na marsikateri črpalki zmanjkalo dizelskega goriva, zato bi od vlade zahtevali, da prouči možnost, da se kmetom za obdelavo kmetijskih površin nameni gorivo iz blagovnih rezerv, da bi imeli nemoteno dobavo, da bi lahko polja obdelovali. Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita,« je ponazoril.
»Kmetijstvo mora delati vseskozi«
V primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in zalog ne bo dovolj - »lahko da jih je za mesec ali mesec in pol, a kmetijstvo mora delati vseskozi« - bi si želeli, da pride dizel iz blagovnih rezerv.
»Želimo tudi, da bi bilo to gorivo brez trošarine, da je nekoliko cenejše in namenjeno izključno kmetijstvu,« je dodal.
Država sicer kmetom povrne del trošarine na gorivo, in sicer prizna 200 litrov goriva na hektar obdelovalne površine letno.
O vplivu vojne na druga področja kmetijstva Žveglič med drugim meni, da bi lahko Evropa ob morebitni potrebi proizvode, ki jih sedaj izvaža v Azijo ali Severno Afriko, usmerila na domači trg, bi pa to pomenilo višje cene. Te bi se odrazile v končnih izdelkih, kot je kruh, pa tudi v prehrani živali.
»To zvišuje stroške, zato je nujen premislek Evropske komisije in Evropskega parlamenta o skupni kmetijski politiki: treba se je vprašati, ali je takšna podpora, kot je bila doslej, 'počez', primerna ali bi bilo bolje podporo zagotavljati na hektar oziroma na tono,« meni predsednik zbornice.
