»Verski zakon« v ponovno presojo
Koalicijski poslanci so v torek s pomočjo poslancev narodnostih
skupnosti Marie Pozsonec ter Roberta Battellija ob obstrukciji
opozicijskih SD, LDS in SNS ter koalicijske DeSUS zakon sprejeli s 46
glasovi, prav toliko jih bo treba zagotoviti tudi ob ponovnem
glasovanju o zakonu. Večina državnih svetnikov je prepričana, da zakon
bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države ter
zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti.
Poslanci opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS so zakon kritizirali v vseh fazah obravnave. Zakonu očitajo, da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, da privilegira Rimskokatoliško cerkev ter da ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Večina poslancev je dopolnila opozicije, s katerimi so zakon želeli spremeniti, zavrnila. Tako so se zaradi neupoštevanja dopolnil odločili, da pri sprejemanju takšnega zakona ne bodo sodelovali. Opozicija meni, da naj bi šlo za kršenje načela ločitve cerkve kot institucije od države, torej po njihovem mnenju zakon predstavlja konec Slovenije kot laične države.
DeSUS-ov poslanec Franc žnidaršič je povedal, da zakon vsakemu državljanu nalaga nekaj, česar ni dolžan plačevati, je diskriminatoren in očitno favorizira katoliško cerkev, ki hoče sofinanciranje s strani države. Stranki zdaj nekateri očitajo politično nekulturo, vendar pa žnidaršič za politično nekulturo krivi druge. »V resnici gre za vrhunec politične nekulture, ker nas naša koalicija ignorira. Ni sprejela niti enega našega amandmaja in nas raje proglaša za šibek člen,« še pravi poslanec. »Naša stranka je majhna, a ima visoko stopnjo občutka, do kam sme oblast pri predlaganih rešitvah, da ne bo načela ustavnih pravic državljanov,« je še dodal. Obstrukcija je zato po njegovih besedah le skrajen način opozorila koaliciji, da se z Demokratično stranko upokojencev Slovenije tako ne ravna, ker »imajo možgane, znajo razmišljati in vedo, do kod se sme«.
»Verski zakon« določa, da država iz proračuna krije prispevke za socialno varnost, torej pokojninsko in zdravstveno zavarovanje uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, kar bi pomenilo približno 40.000 SIT na duhovnika mesečno. Pri številu verskih uslužbencev, ki naj bi bili upravičeni do teh sredstev, bi se upošteval kriterij 1000 pripadnikov posamezne cerkve oz. verske skupnosti na enega verskega uslužbenca.
Opozicija je predlagala, da bi sredstva za financiranje prispevkov za socialno varnost poiskali drugje, v LDS so po italijansko-španskem zgledu predlagali kritje prispevkov z delom dohodnine, ki bi jo za financiranje verske skupnosti državljani lahko namenili prostovoljno.
Direktor Urada za verske skupnosti Drago čepar je poudaril, da so prispevke za socialno varnost duhovnikov sofinancirale vse vlade po osamosvojitvi in tudi pred njo.
Zakon med drugim ureja tudi postopek za registracijo cerkve oz. druge verske skupnosti. Verska skupnost bi se lahko registrirala, če ima vsaj sto polnoletnih članov, ki morajo biti slovenski državljani oz. imeti stalno prebivališče v Sloveniji. Verska skupnost, ki bi se želela registrirati, pa bi morala izkazati delovanje v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Registracija verske skupnosti je po zakonu predpogoj za priznavanje določenih pravic. Zakon vključuje tudi določbe o verski duhovni oskrbi v vojski, policiji, zavodih za prestajanje kazni ter bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih.
Predlagatelji zakona sicer navajajo, da je eden glavnih razlogov za pripravo zakona ta, da je sedanja ureditev zastarela, pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj, temelji pa na zakonu iz leta 1976.
