Damijan Zrim: Postajamo družba individuumov, ni več tiste kolektivne zavesti

V studiu televizije IDEA je gostoval pomurski poslanec Damijan Zrim iz vrst Socialnih demokratov, ki sicer deluje v šestih delovnih telesih, je pa podpredsednik odbora za izobraževanje, znanost in mladino. 

Evropski parlament se močno razlikuje od slovenskega

Zrim, ki je bil pred nastopom poslanskega mandata asistent takratne evropske poslanke Tanje Fajon ter generalni sekretar Foruma mladih SD, je minule izkušnje opisal kot bogate, ker pa je študiral sociologijo in zgodovino, je dejal, da mu je tudi to znanje precej pomagalo pri delu v predhodnem letu. 

Ker Zrim prihaja z Goričkega, je dejal, da skupaj s puconskim županom Urošem Kamenškom ustvarja tudi Klub goričkih županov, s katerim bi bolj povezali celotno pokrajino: 

»To ni, da bi kogar koli izrinili, ampak če smo že Goričanci in to prodajamo kot blagovno znamko, si Goričanci, ki imajo zdaj prvič svojega zastopnika v državnem zboru, ki je dejansko z Goričkega, zaslužijo boljšo prihodnost.«

Poziv za ukrepanje na področju duševnega zdravja

Poslanec je spregovoril o naslovitvi pisne pobude na vlado, in sicer v zvezi z ukrepanjem na področjih duševnega zdravja in medvrstniškega nasilja. Tukaj je kot enega ključnih problemov izpostavil individualizacijo, to, da ni več tiste (vsaj ne izrazite) kolektivne zavesti:

»Medtem ko so nas včasih, vsaj v času mojega otroštva, starši podili v hiše … zdaj je problem, da morajo zaradi tehnike, računalništva in tako dalje otroke nagnati iz hiše.« 

Koliko pozornosti pa je namenjene vprašanju duševnega zdravja? Zrim je dejal, da se o tem govori veliko, stori pa bolj malo, eden prvih, ki se je s tem ukvarjal, pa je bil ravno Mladi forum SD, ki je v preteklosti s svojimi predlogi že skušal prodreti in predlagati, da se v sklopu sistematskih pregledov na primer obišče tudi psihiatra.

Poslanci Socialnih demokratov so v pobudi, ki so jo naslovili na vlado, tudi predlagali, da se poveča število psihiatrov in psihologov, in to tudi tako, da bi mlade spodbujali k vpisu v te programe. 

Bodo mladi že kmalu hkrati prejemali tako Zoisovo kot republiško štipendijo?

Kot je izpostavil, se zavzema tudi za povišanje subvencije študentske prehrane. Ker so se cene hrane in bonov za študentsko prehrano z novim letom dvignile, je Zrim na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca naslovil pobudo, da bi se ponovno zvišale subvencije, a je zadeva, kot je videti, zaenkrat obstala na ministrstvu za finance.

Spregovoril je tudi o predlogu novele zakona o štipendiranju, po katerem naj bi dijaki in študenti hkrati prejemali ‒ če so do tega upravičeni ‒ tako Zoisovo kot republiško štipendijo. Vse skupaj, kot je pojasnil, naj bi se skušalo urediti do septembra, skrajni rok pa je šolsko leto 2024/25.

Zaenkrat pa ni sprejet predlog, da bi se povišale tudi štipendije za deficitarne poklice. Kot je dejal Zrim, je koalicija predlog pregledala, zakonodajno-pravna služba pa je zaradi določenih tehničnih rešitev dala negativno mnenje.