Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v minulem šolskem letu, 2018/2019, 332 otrok šolalo doma, nekaj tudi v Pomurju.
Izobraževanje na domu je po naši zakonodaji možno že od leta 1996, ampak so se prvi primeri takšne oblike izobraževanja pojavili šele v letu 2004. Natančni pogoji so določeni v Zakonu o osnovni šoli, kjer je tudi navedeno, da morajo starši o taki obliki izobraževanja pisno obvestiti šolo najkasneje do začetka šolskega leta in to vsako leto.
Staršem ni potrebno utemeljevati razlogov za odločitev o otrokovem izobraževanju na domu, mora pa otrok pridobiti enakovreden izobrazbeni standard programu javne šole. V šolskem letu 2004/2005, ko so se začeli prvi otroci šolati na domu, je bilo število le teh samo 4, v šolskem letu 2018/2019 pa je bilo doma šolajočih se otrok kar 332.
Globe za starše do 1000 evrov
Zakon o osnovni šoli opredeljuje tudi, da mora otrok vsako leto na vpisani šoli opraviti preizkus znanja iz določenih predmetov glede na vpisani razred. Tako se preverja znanje iz slovenščine in matematike, tujih jezikov in v višjih razredih še zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa ter vsaj enega naravoslovnega predmeta in enega predmeta s področja umetnosti.
Na narodno mešanih območjih in v dvojezičnih šolah pa je zraven še italijanščina oziroma madžarščina. Nacionalno preverjanje znanje je ravno tako obvezno in otroci ob uspešno opravljenem razredu tudi dobijo spričevalo. Starše pa se lahko kaznuje z globo od 500 do 1.000 evrov, če izobraževanje na domu ne poteka v skladu s predpisi.
Samo ena možnost popravljanja, nato v šolo
Preizkus znanja otrok, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija. Otrok ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta, če ne doseže standarda znanja za posamezni razred. Ponovno preverjanje lahko otrok opravlja samo enkrat, v primeru, da tudi na ponovnem preverjanju otrok ne doseže standardov, pa se šolanje na domu prekine in v naslednjem šolskem letu izobraževanje nadaljuje na šoli. Za otroke 9. razreda pa velja, da lahko ponavljajo celoten razred ali opravljajo popravni izpit.
Prednosti so številne
Najpomembnejša prednost šolanja na domu je individualizirani pristop k poučevanju in učenju, kar osvojeno znanje spreminja v trajno, nam je zaupala Gita Mateja de Laat, ki je tudi avtorica knjige »Kam pa ti hodiš v šolo?«. Izpostavlja tudi, da tovrstni način šolanja ugodno vpliva na odnos med starši in otroci, saj omogoča staršem, da dodobra spoznajo svojega otroka. Otroka spremljamo v učnem procesu in hkrati spremljamo njegov splošen razvoj, zato vse težave in tegobe rešujemo sproti in se čustveni vtisi ne nalagajo v otrokovo podzavest, je še dodala de Laatova.
-
Slovenija | 0 komentarjevIzšel javni razpis za štipendiranje dijakov, preverite pogoje
-
Slovenija | 0 komentarjevObjavljen razpis za denarno pomoč študentskim družinam
Starši morajo žrtvovati svojo kariero in čas
Slabosti ne vidi kot take, pravi jim izzivi, ki so z voljo tudi rešljivi. Izzivi so pa predvsem specifični za posamezno družino, njej osebno predstavlja največji izziv sledenje učnim načrtom in upoštevanje učnih ciljev. Otrokovo pozornost je tako potrebno usmeriti tudi k stvarem, ki jih ne pritegnejo, ampak so predpisane v učnih načrtih. De Laatova našteva še naslednje izzive: organizacija dela in učenja doma, iskanje stikov za druženje, znanje staršev, sodelovanje s šolo in finančni vidik, kjer se mora eden od staršev v celoti posvetiti družini in kariero postaviti na stranski tir.
"Danes bi se odločila za šolanje na domu za svoje otroke"
Pogovarjali smo se tudi z Marjano Škalič, avtorico knjige »Šola, kam greš?« in ustvarjalko bloga »Kje vas čevelj žuli?«, ki ravno tako ocenjuje, da je prednosti takega načina šolanja več kot slabosti oziroma izzivov, kot jim tudi ona reče. Izpostavlja med drugim tudi dejstvo, da pri takem načinu izobraževanja ostane več časa za otrokovo raziskovanje in lažje pridejo do tega, da izvejo, kaj jih zanima v življenju. Izzive vidi podobne kot De Laatova, tako finančne narave kot socialne in tudi potrebno obsežno znanje višjih razredov, ki ga morajo starši obvladati. Zaključuje pa, da noben izziv seveda ni nepremagljiv.
Kot priznava Škaličova: "Če bi imela sama šoloobvezne otroke danes, bi se zelo verjetno odločila za ta način šolanja«.
Otroke moramo naučiti živeti in ne učenja informacij
Za bralce sobotainfo.com je svoje izkušnje šolanja na domu delila tudi uspešna prekmurska pevka Mateja Ivanov, bolj poznana kot Moira. Sama se je odločila, da bo mlajšega sina izobraževala na ta način, saj je ob opazovanju šolskega sistema med izobraževanjem starejšega sina, ugotovila, da ni prilagojen sodobnemu času. V ospredje postavlja učenje skozi okolje v sozvočju z naravo, ki ga je premalo, saj so otroci preveč zaprti v šolske učilnice. Tudi njen sin ji je potarnal: »Mami, jaz nočem samo sedeti notri.«. Sama ne obžaluje svoje odločitve, sina letos že četrto leto šola na domu in ima samo pozitivne izkušnje. Veliko se učita v naravi in prisega na to, da se otrok največ nauči iz izkustev in ne iz učbenikov.
Šolski sistem sloni zgolj na pridobivanju informacij, ampak pomembno je, da ima otrok rad življenje in uživa v njem, naučiti ga moramo živeti, ne samo preživeti.
Moira
V Pomurju lani štirje otroci doma
Po podatkih, ki smo jih pridobili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, so se v lanskem šolskem letu pri nas na domu šolali štirje otroci. V nadaljevanju si lahko pogledate tabelo pomurskih otrok, ki so se šolali doma v šolskih letih od 2008/2009 do 2018/2019.
