V Ljubljani je v znamenju vode potekala 4. Eko konferenca, kjer je o problemih pitne vode med drugim spregovoril tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je potekala tradicionalna Eko konferenca, ki jo že četrto leto zapored organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem, na kateri je spregovoril tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Pozornost je bila tokrat namenjena energentom prihodnjih generacij, razprave pa so temeljile na poudarku vodnih virov.
Nezadostnost prehanskih potreb ob prehranski krizi
Kot je uvodoma opozoril Židan, v Sloveniji nimamo neizmernih virov pitne vode in v primeru prehranske krize nismo sposobni zadostiti svojih prehranskih potreb. Poudaril je, da bi moralo biti varovanje okolja naša vsakodnevna dolžnost, ne le skrb za en dan v letu: »Ko govorimo o podnebnih spremembah, govorimo tudi o moralni in etični drži. Ni moralno, da umazano industrijo selimo v razvijajoče se države, in ni moralno, da takšno okolje puščamo zanamcem«.
Imamo le 40 odstotkov dobre pitne vode
V Sloveniji imamo dobre ali zelo dobre pitne vode zgolj 40 odstotkov, je pojasnil Židan. Po besedah Ivanke Gale iz Zavoda za varovanje zdravja RS ima v Sloveniji 89 odstotkov prebivalstva dostop do pitne vode, cilj države pa je, da bi bilo tudi ostalih 11 odstotkov prebivalstva vezanih na javni vodovod. »Mali sistemi, ki z vodo oskrbujejo do 500 ljudi, so po večini slabo vzdrževani, medtem ko imajo veliki sistemi izjemno kakovostno vodo – sem spadajo tako Ljubljana, kot tudi Maribor in ostala večja mesta,« je poudarila Galejeva. Kot je dejala slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan bo v prihodnosti tekma za vodo vedno ostrejša, saj podnebne spremembe prinašajo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov, ki krepko vplivajo na zalogo pitne vode.
Varovanje naravnih virov je tudi priložnost za nova delovna mesta in za gospodarsko rast. Ob tem je minister poudaril, da Slovenijo letos čaka spreminjanje zakona o vodah ter dodal, da bo treba poiskati bolj učinkovit in bolj trajnosten način upravljanja s tem naravnim virom. Kot je pojasnila Irena Rejec Brancelj s sektorja za vode na ministrstvu za kmetijstvo in okolje je problematika pri površinskih vodah sorazmerno obvladljiva, medtem ko je nekoliko zahtevnejše stanje podzemnih voda.Slabo stanje pri slednjih beležijo zlasti v Savinjski, Dravski in Murski kotlini.
