Nizke odkupne cene pšenice in ostalih pridelkov, napovedana obdavčitev kmetijskih zemljišč in kmetijskih zgradb ter številne druge tegobe. Težav s katerimi se soočajo kmetje, ni malo. "Glejte, nižje kot smo več ne moremo pasti. Pričakujemo lahko le, da se bodo zadeve normalizirale in da bo zopet vredno živeti in delati na kemtiji" nam je povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan.
Za tri člane uprave Zadružne zveze Slovenije 18.205 evrov bruto
Kljub težkim časom pa zadružni funkcionarji dobro služijo. Trem članom uprave Zadružne zveze Slovenije je bilo že v letu 2008 mesečno izplačanih za 18.205 evrov bruto. Na sejmu v Gornji Radgoni so celo krožile govorice, da je to zgolj plača predsednika uprave Zadružne zveze Petra Vriska. Podatek je že v začetku avgusta objavil časnik Delo. "To bruto bruto znesek za tri člane uprave. Mi smo takoj poslali popravek k temu podatku, a ga ta časopis noče objaviti in popraviti neresnice," je za našo televizijo v soboto v Gornji Radgoni povedal Vrisk.
Vrisk z (vsaj) isto plačo kot Pahor
Vriskova bruto plača tako znaša okoli šest tisoč evrov. Verjetno še več, saj je le malo verjetno, da ima predsednik enako plačo kot ostala dva člana uprave. Še vedno pa gre za znesek, ki je primerljiv s plačo predsednika vlade Boruta Pahorja. Koliko od osemnajst tisočakov mesečno pripada Vrisku, pa ostaja skrivnost. "Zadruge smo pravne osebe, ki poslujejo s svojim denarjem. Mi nismo proračunski porabnik in nismo dolžni, niti ne moramo dajati podatkov niti o tajnicah, predsednikih uprav, direktorjev, kogarkoli, javno. Mi smo zavezani k temu, da to pač poslovno varujemo," razlaga prvi mož zadružnikov.
Kučan: "Temu je potrebno narediti red"
Kljub temu, da Zadružna zveza ni v javnem sektorju, pa vendarle preko 73 včlanjenih zadrug združuje številne kmetovalce po vsej Sloveniji. Ob podatkih o plačah, ki so razvidni iz letnega poročila Zadružne zveze za leto 2008, je opozorilo podpredsednika sindikata kmetov jasno. "Opozarjam vse, ki vodijo zadruge, ki so včlanjene v zvezo, da temu naredijo neki red," pravi sindikalist Franc Kučan.
Vrisk že 15 let med funkcionarji v kmetijstvu
Vrisk je postal prvi mož zadružne zveze pred dvemi leti, pred tem je bil osem let predsednik kmetijsko gozdarske zbornice. Med drugim je Vrisk tudi aktualni državni svetnik, na funkcionarskih mestih v kmetijstvu pa kroži že vsaj 15 let. "Nesramno je od tistih, ki si pa sploh upajo vzeti v tem momentu, ki ga morajo priskrbeti zadruge, da plačujejo neko članarino ali podporo tej zadružni zvezi," še pravi Kučan.
V vrhu med deleži v živilsko-predelovalnih podjetij
Po mnenju Vriska naj bi bil slovenski zadružni sistem eden najuspešnejših v Evropi. Med kazalniki uspeha izpostavlja lastno banko in številna lastništva živilsko-predelovalnih podjetij. "Procentualno smo prav v vrhu držav Evropske unije, kar se tiče lastništva v živilski industriji. Tako, da smo kmetje preko zadrug največji lastnik mlekarn, vinskih kleti in zadrug v slovenskem prostoru," razlaga Vrisk. To naj bi omogočalo kmetom, da imajo dolgoročno dobre pogoje za odkup njihovih pridelkov.
"Plačilo naj bo pošteno"
Sindikalist Kučan opozarja, da so letos le tri zadruge pravično plačale pšenico. Zadružna zveza pa bi po njegovem mnenju morala zagotoviti dobre pogoje v vseh zadrugah po vsej državi. "Vsak naj bo plačan, ne nasprotujem temu. Vendar v mejah normale. Če si pa delijo, pa naj bo za to nekdo odgovoren," pravi Kučan.
