VIDEO: Izgubil je službo, nato zgradil oljarno, njegovo bučno olje zdaj prodaja vse do Nove Zelandije

Skupna kmetijska politika z naložbami v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov kmetijam omogoča, da svojim pridelkom dodajo vrednost in si zagotovijo stabilnejši prihodek. V Strateškem načrtu SKP 2023–2027 tovrstne naložbe podpira intervencija IRP35 – Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo, ki uresničuje specifični cilj SO2 – povečanje konkurenčnosti kmetij.

Kako takšna naložba spremeni življenje kmečke družine, kaže zgodba Ernesta in Valerije Štesl iz Gerlincev na Goričkem. Na kmetiji, kjer sta zakonca zdaj oba polno zaposlena, so s pomočjo sredstev iz podobnih ukrepov prejšnjih programskih obdobij zgradili lastno oljarno, ki je zrasla v osnovno dejavnost kmetije.

Prelomnica po izgubi službe

Kmetija v Gerlincih je bila nekoč klasična kmetija s približno šestimi hektarji zemlje. Okoli leta 2000 so začeli razvijati sadjarstvo in čebelarstvo, iz sadjarstva pa se je razvila še žganjekuha.

Prava prelomnica je prišla, ko je Ernest Štesl izgubil službo. Namesto iskanja nove zaposlitve se je družina odločila za pogumen korak in leta 2010 s pomočjo evropskih sredstev postavila lastno oljarno.

»Sredstva iz Skupne kmetijske politike so nam zelo pomagala pri investiciji in izgradnji oljarne,« se je spominjal Štesl.

Staro poslopje so spremenili v sodobno oljarno

V sklopu projekta so adaptirali celotno staro gospodarsko poslopje in obnovili obstoječe zgradbe, oljarno pa opremili s sodobno opremo za stiskanje. Predelava zdaj poteka na enem mestu.

»Zgodba je v celoti pokrita, od skladišča do polnilnice za olje in prodajnega prostora. V sklopu tega opravljamo tudi storitve za druge stranke. Zadeva se je lepo prijela in na trgu smo že kar prepoznavni,« je pojasnil sogovornik.

Na vprašanje, ali bi bilo kmetovanje na tako majhni površini brez predelave sploh vzdržno, je odgovoril brez pomislekov.

»Brez tega bi bilo zelo težko oziroma nemogoče,« je priznal gospodar kmetije.

Od bučnega olja do likerja Goričanec

Z oljarno se je spremenila celotna kmetijska proizvodnja, saj je zdaj več poudarka na bučah, izboljšala pa se je tudi dodana vrednost. Poleg bučnega stiskajo tudi orehovo olje.

»S pomočjo prepoznavnosti smo stopili na trg in lažje prodajamo tudi svoje druge kmetijske izdelke, kot so med, žganje in sadje z enega hektarja sadovnjaka,« je razložil kmetovalec.

Na domačem dvorišču se tako danes najde vse od praženih bučnih semen, domače viljamovke in likerjev, med katerimi izstopa zeliščni liker Goričanec, do medu, propolisa in suhega sadja. Svoje izdelke ponujajo tudi v butični prodajalni v hotelu Termal v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, po dogovoru jih tudi dostavijo.

Kot pravijo na kmetiji, ni celine na svetu razen Antarktike, kamor še ne bi poslali svojega bučnega olja. To je tako potovalo že vse do daljne Nove Zelandije.

»Kupci se zelo radi vračajo po olje, dobro se prodaja hruškovo žganje viljamovka, med pa je stalnica, radi ga kupijo vsi, ki želijo zdravo živeti,« je naštel Štesl.

Zelišča za Avstrijo in delo za vso družino

Sočasno z oljarno so na kmetiji začeli razvijati še zeliščarstvo. Partnerja so našli v sosednji Avstriji, ta zelišča odkupuje in svetuje, katera naj pridelujejo.

Kmetija je danes v celoti družinska zgodba. Ernest in Valerija sta na njej polno zaposlena, na pomoč pa priskočijo tudi otroci s svojimi partnerji, saj so prav zelišča v celoti ročno delo.

»Sama zelišča so vse delo z rokami in urnik je kar poln,« je povedal sogovornik.

Za prihodnost si na kmetiji želijo predvsem nadaljevanja zgodbe in prehoda na mlajšo generacijo.

»Pogoji so utečeni, mladi prevzemniki pa se bodo morali odločiti, da nadaljujejo to zgodbo. Da se jo še zelo dobro nadgraditi, manevrskega prostora je dosti,« je sklenil Štesl.

*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.