Foto: Tim Vengust
Drago Belec je delil svojo pot od konzerviranja vrtnin do vodilnega položaja v pridelavi sadik ter spregovoril o prihodnosti na tem področju.

Drago Belec, ustanovitelj podjetja Cornus, je bil eden izmed pionirjev na področju pridelave vrtnin v Sloveniji. Leta 1989 se je njegova pot začela pri podjetju Emona, kjer so se ukvarjali s konzerviranjem vrtnin, vključno s paradižnikom, papriko, feferoni, grahom in fižolom. 

Ker takrat še ni bilo kooperacij, so v okviru podjetja Emona ustanovili prvo kooperacijsko službo za vrtnine, kar je pomenilo pomemben korak k samozadostnosti pri predelavi vrtnin.

Foto: Tim Vengust

Prvi poskusi in veliki 'bum' v pridelavi paprike

Leta 1992 je Belec zasnoval prvi poskusni nasad paprike v lastni režiji, uporabljajoč sodobno tehnologijo sajenja na gardene, prekrite s folijo in z namakalnim črevesom. 

S tem poskusom so dokazali, da je pridelava paprike v Sloveniji smiselna, kar je predstavljalo velik preboj. V istem obdobju so se ustanovile različne poskusne vrtnarske postaje, med njimi tudi podjetje Cornus v Logarovcih.

»Pozneje je ta naša perspektiva prerasla predvsem na vzgojo sadik, tako da od leta 1999 dejansko gojimo samo sadike programa vrtička. To pomeni, da gojimo sadike za ljubiteljske, pretežno za ljubiteljske vrtnarje. 

To ste dejansko vsi vi, ki pridno sadite naše sadike. 

Seveda, nekaj malega pa tudi za tržne pridelovalce, to so profesionalci, ki gojijo sadike oziroma rastline za uporabo, katero srečamo dejansko na trgovskih policah, katerih se seveda upam tudi z veseljem poslužujete, še posebej če je zelenjava iz našega okolja, kar ji daje dodatno biološko vrednost,« pove Belec.

Foto: Tim Vengust

Samooskrba s sadikami v Sloveniji

Glede samooskrbe s sadikami Belec izpostavlja več vidikov. Poudarja strogo kontrolo inšpekcijskih služb v Sloveniji, ki zagotavlja sledljivost in visoko kakovost pridelka. 

Omenja tudi razlike v oskrbi s sadikami med Slovenijo in tujino, kjer nekatere rastline ne gredo skozi inšpekcijski nadzor.

»Kar se tiče samega gojenja in nadzora pristojnih inšpekcijskih služb si upam trditi, da je kontrola pri nas v Sloveniji bistveno bi rekel, glede na frekvenco, glede na število obiskov in pa težo obiskov sigurno dosti bolj stroga, dosti bolj sledljiva kot v tujini. 

Iz tujine prihajajo marsikakšne rastline, sadike, ki tukaj ne pridejo v nobene oči inšpekcijskih služb. Gredo dejansko direktno na trgovske police, seveda tudi z dampinškimi cenami, mogoče malo lepše zapakirane, glejte vsebina je vedno ista, celofan se pa vsako leto menjuje,« utemelji Belec.

Sadike v številkah

Podjetje Cornus ima približno 30-odstoten tržni delež v Sloveniji, pri čemer Belec izpostavlja nekoliko nižji interes kupcev za domače sadike v primerjavi z italijanskimi izdelki. 

Cornus letno vzgoji približno 15 milijonov sadik na treh hektarjih pokritih površin. Približno tretjino sadik izvozijo na Hrvaško, nekaj pa tudi v Avstrijo.

Foto: Tim Vengust

Sodobna pridelava v rastlinjakih in trajnost

Belec izpostavlja, da je intenzivna pridelava v sodobnih rastlinjakih ključna za povečanje samooskrbe z zelenjavo. Poudarja, da je pridelava v sodobnih rastlinjakih edina pot do večje samooskrbe in kakovostne zelenjave.

»Ja, sodobne rastlinjake ne rabimo postavljati tam, kjer so čudovite poljine za pridelavo ostale hrane, pač pa ga lahko postavljamo na degradiranih območjih, kajti mi zelenjave ne gojimo v tleh. 

Sicer uporabljamo substrat, mi konkretno zemljo. Samo ta zemlja ni v tleh. Tako da je to lahko degradirana zemljišča, to je dejansko tudi vsaka občina, vsaki kraj ima teh zemljišč kar nekaj in smiselno je potem te rastlinjake postavljati na teh zemljiščih.

Niso ti sodobni rastlinjaki zadnji trend. Zadnji korak je na žalost glede kar se tiče podnebnih sprememb pa onesnaženja, da bo kmalu pridelava rastlin v bunkerjih. Na žalost je tako,« pove Belec.

Pojasni, da so kljub avtomatizaciji v sodobnih rastlinjakih človeške roke še vedno nepogrešljive. Hkrati opozarja na potrebo po spodbudah in subvencijah za pridelovalce v tej branži.

Foto: Tim Vengust

Skupna kmetijska politika Evropske unije in spodbude za trajnostne tehnologije

Belec deli svoje izkušnje s Skupno kmetijsko politiko Evropske unije, izpostavljajoč pomanjkanje enakih spodbud za pridelovalce v Sloveniji v primerjavi s sosednjo Hrvaško. Omenja potrebo po večji podpori s strani države in Evrope za trajnostne projekte in tehnologije.

»Glejte, mi smo izredno hvaležni za vsak cent, ki smo ga prejeli s strani države, seveda tudi s strani Evrope. Moram pa povedati, tako kot sem že na začetku, da je dejansko ta odstotek sofinanciranja, če je bil sofinanciran v našem primeru nikoli ni več znesel kot 53 odstotkov od vrednosti same investicije. 

Če omenim sosednjo Hrvaško, trenutno te vzpodbude za te projekte, katere peljemo mi, oziroma za ta način pridelave zelenjave, znašajo od 70 do 90 odstotkov. 

Se pravi, v sosednji republiki so se prekleto začeli zavedati, kaj pomeni lastna pridelava in zdrava hrana. Upam, da bo tudi smer, vsaj približno šla v Sloveniji nekako po teh stopinjah.«

Foto: Tim Vengust

Glede prihodnosti pridelave v rastlinjakih Belec opozarja na potrebo po privabljanju mladih v to panogo. Sodobna pridelava predstavlja ključno rešitev za prehransko varnost v luči globalnih okoljskih in družbenih sprememb. 

Želi si več razumevanja za njihova vlaganja in investicije ter pravi, da je pridelava v sodobnih rastlinjakih nujna za zagotavljanje varne in kakovostne hrane v prihodnosti.

sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Starejše novice