Večina stvari se včasih dogovori v ozadju

Prvi dokument, ki predvideva gradnjo pomurske avtoceste, je Mednarodni transportni sporazum iz leta 1993, kjer je kot prioriteta postavljena avtocestna povezava zahod-vzhod. Podobno to predvideva tudi prvi nacionalni program o gradnji avtocest. V drugem tovrstnem programu je celo zapisano, da se pristopi k gradnji ne glede na donosnost.



Leta 2004 je državni zbor izglasoval nacionalni program o gradnji avtocest, kjer je bil rok izgradnje prestavljen na leto 2010. Od pomurskih poslancev so takrat glasovali le trije. Ciril Pucko in Janez Kramberger sta podprla prestavitev izgradnje, Geza Džuban pa je glasoval proti.



Gregor Ficko, direktor Družbe RS za ceste, o potezah, ki se dogovarjajo po neformalni poti: »Večina stvari se včasih dogovori v ozadju, izven legalnega sistema.«



čista ali umazana lopata?



Borut Willenpart, SCT, o tem, da naj bi afera 'čista lopata' upočasnila gradnjo pomurske AC: »Ne poznam nobene čiste lopate, poznam samo zelo umazano lopato, s katero delamo v SCT.«



Nesrečni odstavni pasovi



Državni lokacijski načrt za pomursko avtocesto predpisuje normalno avtocesto z odstavnimi pasovi. Tudi pogodba z izvajalci za prvi odsek Pomurke Vučja vas–Beltinci je vsebovala tudi odstavne pasove.



Tomislav Nemec, predsednik uprave Dars (na položaju od oktobra 2007), o načinih gradnje avtocest: »Dars je zgolj izvajalec tega, kar je zapisano v državnem lokacijskem načrtu. Njegova naloga je, da to stori na čim bolj racionalen način. In to je cela zgodba Darsa.«



Borut Willenpart, SCT, o odstavnih pasovih na pomurski avtocesti: »Mi smo že gradili z odstavnimi pasovi, a jih nismo dogradili, ker so zožali profil.«



Oktobra 2001 je namreč DARS podal smernice za možno racionalizacijo, ki vključuje avtocesto brez odstavnih pasov, s prečnim profilom 21,2 metrov. Tovrstno racionalizacijo je potrdil tudi sklep vlade leta 2002. To odločitev naj bi utemeljevale študije, ki dokazujejo ekonomsko neupravičenost. O možnosti gradnje avtoceste brez odstavnih pasov je bilo narejenih 8 strokovnih študij, in večina njih poudarja, da je prihranek ob tovrstni gradnji pod pričakovanji oz. relativno majhen v primerjavi s problemi in pomanjkljivostmi, ki jih prinaša. Po nekaterih podatkih naj bi z racionalizirano gradnjo prihranili 7,7 celotne investicije. Naknadna gradnja odstavnih pasov pa naj bi v tem trenutku pomenila 20- ali celo 30-odstotkov investicijske vrednosti.



Gregor Ficko, direktor Družbe RS za ceste, o tem, če je pomurska avtocesta res avtocesta ali zgolj hitra cesta: »Pomurska avtocesta je avtocesta. Nima odstavnih pasov, ima pa odstavne niše. V Sloveniji sta še dva takšna avtocestna odseka. Avtocesta skozi Pomurje se je projektirala še na podlagi starega jugoslovanskega pravilnika o projektiranju cest, ki določa tudi principe, po katerih se lahko odstavni pasovi zgradijo ali opustijo. Po novem pravilniku o projektiranju avtocest iz leta 2007 se avtoceste brez odstavnih pasov ne bodo več projektirale.«



Radovan žerjav, minister za promet, o empiričnem preverjanju podatkov: »Sam sem šel izmerit prečni profil pomurske AC, ker preprosto nikomur nisem več zaupal. Meter je pokazal, da so pasovi široki v povprečju med 3,5 in 3,6, naredil sem pet meritev. Očitno je šlo nekaj narobe, to se ne bi smelo zgoditi. Odločitev je bila napačna, pa kdorkoli jo je že sprejel. Ni toliko problematičen profil zaradi same količine prometa, profil je problematičen z zornega kota varnosti. Nezaslišano je, da se zgodi nesreča in reševalci ne morajo do prizorišča. Tukaj ni nobenih ekonomskih študij, ki bi morale opravičevati odstavne pasove. Gre za varnost. Tu ni študij, ni rentabilnosti.«



DARS je v začetku letošnjega leta pristopil k izdelavi potrebne dokumentacije za izgradnjo odstavnih pasov na vseh avtocestnih odsekih v Sloveniji, kjer ti pasovi v preteklosti niso bili zgrajeni. V predlogu rebalansa letošnjega proračuna in v proračunu za leto 2009 še ni predvidenega denarja za odstavne pasove na pomurski avtocesti.



Anton Kampuš, koordinator Odbora za sprotno spremljanje gradnje pomurske AC in župan Gornje Radgone, o gradnji odstavnega pasu na pomurski avtocesti: »Pomurci se čutimo večkrat izigrani. Niti slučajno ne bomo pristali na to, da se dogradnja odstavnih pasov ne bi zgodila.«



Kaj vse so gradili z denarjem za avtoceste?



Slovenski avtocestni program je zaenkrat stal 2,7 milijarde evrov, od tega pa je bilo 870 milijonov evrov porabljenih za t. i. neavtocestne objekte. Predvsem v času, ko je za določitev trase avtoceste bilo potrebno soglasje občine, so le-te spretno lahko iztržile tudi kakšno dovozno pot ali ureditev ostale komunalne infrastrukture. S tem denarjem so se tako gradile kanalizacije, kabelska omrežja, vodovodi, križišča, razsvetljave in namakalni sistemi. Tako naj bi bila zgrajena tudi ena osnovna šola in kupljenih 7 gasilskih vozil.



O neznosnih razmerah zaradi povečanega števila tovornjakov



Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste, o uničenosti ceste ob gradnji pomurske avtoceste: »Ocenjujemo, da je prek dvesto kilometrov cest poškodovanih zaradi gradnje pomurske avtoceste.«



Radovan žerjav, minister za promet, o povečanem prometu na cesti G1-3: »Dejstvo je, da se to, kar se je zgodilo ob cesti G1-3, ne bi smelo zgoditi.«



Dejstva o pomurski avtocesti:

- za prestavitev roka dokončanja sta glasovala tudi dva pomurska poslanca,

- državni lokacijski načrt za pomursko avtocesto predpisuje normalno avtocesto z odstavnimi pasovi, kljub temu jih v Pomurju ni,

- 8 strokovnih študij pravi, da je prihranek ob gradnji brez odstavnih pasov pod pričakovanjem oz. relativno majhen v primerjavi s problemi in pomanjkljivosti, ki jih prinaša,

- z racionalizacijo, ki je predvidevala zožani profil, je država prihranila 7,7 odstotkov celotne investicije,

- avtocesta skozi Pomurje se je projektirala še na podlagi starega jugoslovanskega pravilnika o projektiranju cest,

- v proračunu za leto 2009 ni predvidenih sredstev za odstavne pasove,

-gradnja pomurske avtoceste je poškodovala prek dvesto kilometrov cest.