Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti se je 18. novembra v Trebnjem sešla zaradi zaostrenih razmer v regiji. Policija opozarja na neučinkovitost sistema, šole na neobiskovanje pouka, strokovnjaki pa na porast mladoletnega materinstva.
V luči aktualnih razmer na področju romske problematike se je v torek, 18. novembra 2025, sestala Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Trebnje. Razpravljali so o razmerah v romskem naselju Vejar in širših izzivih, s katerimi se srečujejo institucije, ki delajo z romsko skupnostjo.
Na seji so bili prisotni člani komisije Blaž Pavlin (predsednik), Franci Ostanek, Vida Hočevar, Matej Breznik in Gregor Urbič, pridružila pa se jim je tudi trebanjska županja Mateja Povhe, predstavniki policije, šolstva, vrtca in centra za socialno delo.
Policija: »Statistika ni pokazatelj varnosti – pomembno je, kako se ljudje počutijo«
Predsednik komisije Blaž Pavlin je poudaril, da je stanje v naselju Vejar boljše kot drugod po Dolenjski, za kar je po njegovih besedah predvsem zaslužna Policijska postaja Trebnje, ki »striktno nadzira dogajanje in se aktivno ukvarja z romsko problematiko«.
Načelnik Policijske postaje Trebnje Duško Jevtič je povedal, da so policisti v romskem naselju dnevno prisotni, letos pa so izvedli že več kot 500 preventivnih aktivnosti.
Po njegovih besedah je stanje varnosti »podobno lanskemu, morda celo malo boljše«, vendar opozarja, da statistika ne odraža vedno realnega občutka varnosti.
Največji problem pa ostaja neučinkovitost sankcij:
»Večkrat napišemo globo, a se potem nič ne spremeni, razen če nekoga neposredno odpeljemo v zapor. Sistem je treba spremeniti, da globe dobijo epilog, ki bi ljudi odvrnil od kaznivih dejanj.«
Policija skupaj s finančno upravo v občini opravlja tudi finančni nadzor. Pretekli teden so trem dolžnikom zasegli vozila, aktivnosti pa bodo nadaljevali.
Šole opozarjajo: neobiskovanje pouka postaja kritično
Ravnateljica Osnovne šole Trebnje Ana Kastigar je poudarila resen problem – izogibanje šoli. Lani je osnovno šolo obiskovalo 56 romskih učencev, a le dva sta šolanje zaključila. Letos je šolo vključno s podružnicami vpisanih 49 romskih otrok:
»Prisotnost je slaba. Nekateri imajo več neopravičenih kot opravičenih ur.«
Zakon od letošnjega 1. septembra določa, da učenec z več kot 15 neopravičenimi urami prejme vzgojni opomin, a ta postopek se zatakne:
- učitelji morajo pred opominom opraviti sestanek s starši,
- romski starši na sestanek pogosto ne pridejo,
- zato šola opomina ne more izdati.
Dva učenca z najhujšimi kršitvami bodo prijavili inšpektoratu.
Centri za socialno delo: otroški dodatek se lahko izplača v materialni obliki
Ko inšpektorat izda pravnomočno odločbo, o njej obvestijo center za socialno delo, ki lahko otroški dodatek za tiste, ki ne obiskujejo šole, namesto v denarju izplača v materialni obliki – z naročilnico.
Pomočnica direktorice centra za socialno delo Andreja Selšek pojasnjuje, da zakon to omogoča, a se v praksi pojavljajo težave. Nekateri starši so v preteklosti poskušali naročilnice zamenjati za gotovino, kar je potrdil tudi Franci Ostanek.
Vrtec Romano: otroci preveč izpostavljeni poživila, vandalizem dodatno obremenjuje delo
Ravnateljica Vrtca Mavrica Trebnje Andreja Stegenšek je poudarila pomen vrtca Romano, ki deluje v naselju Vejar. Namenjen je zgodnji integraciji romskih otrok in pripravi na osnovno šolo:
»Orjemo ledino med otroki in starši.«
V vrtec sprejmejo največ 21 otrok, redno pa jih obiskuje med 14 in 16. Ekipa z družinami intenzivno dela, od kuharskih do ustvarjalnih delavnic, da staršem pokažejo, kako naj se z otrokom igrajo in ga umirijo:
»Romski otroci so pogosto preveč na substancah – kava, energijske pijače. Njihov živčni sistem je zato izredno vzdražen.«
Poleg tega se soočajo tudi z vandalizmom, zato je Matej Breznik predlagal namestitev kamer.
Mladoletno materinstvo: primeri se ponavljajo
Eden izmed hujših izzivov ostaja mladoletno materinstvo. Selšek je predstavila podatke:
- 2021: nič mladoletnih mamic,
- 2022: dve 17-letnici,
- 2023: dve 16-letnici (ena je leta 2024 rodila dvojčka – pri 17 letih ima že tri otroke),
- 2025: rodila je 15-letnica, noseča je tudi še ena 16-letnica,
- v naselju je tudi 14-letnica, ki je rodila prejšnji mesec.
Skupna ugotovitev: izzivov je ogromno, ključ je šola
V razpravi so se vsi prisotni strinjali, da je romska problematika večplastna in da jo je treba reševati dolgoročno, ne kozmetično.
Pri socializaciji Romov je ključnega pomena:
- da otroci redno obiskujejo šolo,
- da pridobijo znanja za zaposlitev,
- da se postopoma zmanjšuje odvisnost od socialnih transferjev.
Romski svetnik Matej Breznik je dodal, da dejanja posameznikov škodijo celotni skupnosti in jo neupravičeno stigmatizirajo.
