V pomurski regiji je v domovih za starejše trenutno na voljo sto postelj.
Sistem skrbi za starejše v Sloveniji se v zadnjem času sooča z dvema težavama, in sicer postelje v domov za starejše ostajajo prazne, prav tako se domovi vse bolj spreminjajo iz zdravstvenega v socialni model. Zoran Hoblaj, direktor doma starejših občanov Rakičan pravi, da nas na področju skrbi za starejše čakajo veliki izzivi, saj bo treba ponuditi kakovostne programe vse več ljudem, ki bodo potrebovali pomoč.
Kakšno je današnje stanje v domu starejših Rakičan in kateri izzivi jih čakajo v prihodnje, pa več v spodnjih vrsticah.
Koliko varovancev je v Domu starejših Rakičan?
V Domu starejših Rakičan imamo skupno kapaciteto 370 postelj, od tega imamo v matični enoti Rakičan 269 postelj, v enoti Murska Sobota 66 postelj in v enoti v Svetem Juriju 35 postelj. Poleg tega skrbimo za 120 oseb na domu, do 10 oseb je nameščenih v dnevnem varstvu, dostavimo pa dnevno do 80 kosil na dom, tako, da lahko povemo, da dnevno oskrbujemo nekje približno 580 starejših oseb.
V zadnjih letih številne postelje po domovih ostajajo prazne. Kako je z zasedenostjo v vašem domu?
Število kapacitet se je povečevalo predvsem zaradi tega, ker so bile dovoljene gradnje privatnih domov, kar je sicer dobrodošlo, vendar so koncesije bile podeljevane brez načrtovanja potreb. Zaradi tega, imamo predvsem neenakomerno regijsko razdeljenost kapacitet. V Pomurju je to najbolj očitno, saj kapacitete presegajo trenutne potrebe, ocenjujemo, da nekje okrog 100 postelj. Naš dom pa je sicer polno zaseden.
Z gospodarsko krizo se je povečalo število ljudi, ki težko zmorejo plačilo. Se to dogaja tudi v Rakičanu?
Sistem plačevanja je urejen tako, da uporabnik plača storitve po svojih zmožnostih, če starostnik nima dovolj prihodkov, so dolžni doplačevati otroci, v kolikor pa tudi ti niso zmožni nositi breme plačil, pa se lahko vloži na Centru za socialno delo vloga za oprostitev plačila, v tem primeru pa razliko, ali pa celoten strošek plačuje občina.
Pri nas imamo nekaj primerov, ko se pojavljajo zaostanki pri plačilu oskrbe, vendar moramo vedeti, da so razlogi različni, tudi izkoriščanje starostnikov s strani sorodnikov, ki si prilastijo njihova denarna sredstva. Rešitev tega problema mora biti sprejeta tudi z novo zakonodajo, kjer bi večje breme plačila prevzemala nova blagajna za dolgotrajno oskrbo starejših.
V intervjuju za Delo ste omenili, da se domovi starejših občanov vse bolj spreminjajo iz zdravstvenega v socialni model. Kako to mislite?
Gre za nove koncepte dela, saj so bili domovi pred štiridesetimi leti izgrajeni po modelu bolnišnic, moramo pa razumeti, da so domovi stanovanjski objekti, kjer starejši bivajo, zaradi starosti pa potrebujejo oskrbo in zdravstveno nego.
Zato se spreminjajo tudi koncepti bivanja v domovih, in sicer na ta način, da se bodo oblikovale gospodinjske skupnosti s simulacijo življenja v domačem okolju, starejše pa se poskuša čim bolj vključiti tudi v vsakdanja opravila, in sicer iz razloga ohranjanja daljše vitalnosti posameznika. Takšne spremembe pa zahtevajo tako spremembo arhitekture domov, opreme kot tudi spremembo pri razmišljanju, predvsem pri zaposlenih.
Na težave zaradi hudo bolnih in starostno obnemoglih stanovalcev opozarjajo tudi zdravniki, ki so vse bolj obremenjeni. Kako je s tem v vašem domu?
V našem domu imamo po dogovoru z Zdravstvenim domom Murska Sobota zaposleno zdravnico, poleg tega pa v domu delujeta dva zasebnika, in sicer psihiater ter zobozdravnik, pogodbeno pa sodelujemo tudi s fiziatrom. Predvsem vidim problem v tem, da nimamo na področju zdravstva organiziranega študija za področje gerontologije, čeprav vemo, da se bo število starejših do leta 2050 povečalo za polovico, tako, da bo v Sloveniji kar ena tretjina prebivalcev starejših od 65. leta.
Imate dovolj zaposlenih?
Glede na kadrovske normative, ki jih določa država imamo v našem domu dovolj zaposlenih, seveda pa so kadrovski normativi zastareli in stari čez trideset let. V tem pogledu bi potrebovali več strokovnega kadra. Vendar pa se takoj pojavi vprašanje financiranja in cene, saj več zaposlenih vpliva tudi na višino cene oskrbe v domovih.
