Murska Sobota je eno izmed šestih mest po Sloveniji, kjer so zaradi slabe kakovosti zraka prebivalci izpostavljeni povečanemu tveganju za bolezni dihal, srca in ožilja.
Slovenija je pred kratkim iz Bruslja dobila opomin zaradi slabe kakovosti zraka, ki je posledica preseganja vrednosti majhnih delcev v zraku imenovanih PM10. Slednji med drugim povzročajo težave pri dihanju, pljučnega raka in tudi prezgodnjo umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal. Po podatkih ARSO je bilo po doslej izmerjenih koncentracijah delcev največ prekoračitev dnevnih koncentracij PM10 zabeleženih v Trbovljah, Zagorju, Žerjavu, Celju, Novem mestu in tudi Murski Soboti.
Visoka onesnaženost pozimi zaradi ogrevanja gospodinjstev
Letna mejna koncentracija PM10 za varovanje zdravja ljudi znaša 20 µg/m3, v Murski Soboti pa je bila lani ta meja bistveno presežena, saj je znašala 44 µg/m3. Posamezne vrednosti pa so bile visoke predvsem v zimskih mesecih. Delci PM10 se v zraku namreč nahajajo v obliki vodne kapljice, v katero je ujet trdni delec, ki temelji večinoma na ogljiku, nanj pa se vežejo primesi kot so kovine, organska topila ali ozon. Vir slednjega pa je poleg cestnega prometa in industrijske dejavnosti predvsem ogrevanje gospodinjstev.
Najbolj ogroženi bolniki z že obstoječimi boleznimi
Po besedah Majde Pohar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota so najbolj ogroženi bolniki z že obstoječimi boleznimi dihal, srca in ožilja, bolniki s sladkorno boleznijo, starostniki in otroci. »Na mestu vstopa prašnih delcev v telo, torej v srednjih dihalnih poteh in pljučih, nastane lokalna vnetna reakcija. Posledice so lahko obsežna vnetja dihal. Če smo delcem dolgotrajno izpostavljeni, pride postopoma do počasnega propadanja pljučnega tkiva in zmanjšanja pljučne funkcije,« še pojasnjuje.
Breme bolezni zaradi onesnaženja zraka veliko
Na ZZV MS še dodajajo, da je bila leta 2010 v Sloveniji opravljena ocena o ogroženosti zdravja zaradi izpostavljenosti prašnim delcem PM10 v Ljubljani in Celju. V študiji je bilo ocenjeno dodatno število prebivalcev, ki na leto umrejo zaradi bolezni dihal, srca in ožilja zaradi dolgotrajne izpostavljenost trenutni stopnji onesnaženja. Ugotovili so, da bi z letno koncentracijo PM10 pod 20 µg/m3 vsako leto preprečili 66 smrti na 100 tisoč prebivalcev: »Iz rezultatov je razvidno, da je breme bolezni zaradi onesnaženja zraka z delci PM10 v državi veliko,« dodaja Poharjeva.
Že najmanjše izboljšanje kakovosti zraka pomembno
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka so v prihodnje izjemnega pomena: »Že vsako najmanjše izboljšanje kakovosti zraka pomeni pomembno izboljšanje človekovega zdravja in dobrega počutja. Katera pa je tista zgornja meja za prašne delce v zraku, ki za človeka ne bodo imeli škodljivih učinkov, je težko določiti. Popolnoma varne okoljske vrednosti verjetno ni,« meni Poharjeva in ob tem še opozarja na skupne učinke onesnaževanja: »V zraku, ki ga vdihavamo, je ogromno število najrazličnejših onesnaževal, ki učinkujejo na naše telo skupaj istočasno in imajo tudi medsebojno prepletene učinke. O teh skupnih učinkih pa danes še malo vemo.«
