Sto znanstvenikov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in drugih držav je danes na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) poslalo skupno izjavo, s katero podpirajo trajno zaščito reke Mure in pozdravljajo odločitev ministra Lebna, da prepreči gradnjo jezov.
Mura tako prejema močno podporo iz Slovenije in drugih evropskih držav, znanstveniki pa hkrati pozivajo slovensko vlado, da čimprej potrdi uredbo za odvzem koncesije za gradnjo elektrarn na Muri, so zapisale nevladne organizacije, združene v Kampanji Rešimo Muro!. Danes je namreč potekel rok za oddajo pripomb in predlogov na MOP na osnutek uredbe, ki bi preprečila gradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri.
13. februarja je minister Leben izdal osnutek uredbe, ki bi Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) odvzela koncesijo za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri. Javnost je imela 14-dnevni rok za posredovanje pripomb in predlogov. Znanstveniki iz Slovenije in od drugod so ob tej priložnosti poslali izjavo podpore ministru Lebnu.
»Hidroelektrarne na Muri bi povzročile veliko hidrološko in ekosistemsko spremembo in posledično veliko škodo na območju izjemne naravne in kulturne dediščine Pomurske regije. Minister Leben je storil pomemben korak, ki zagotavlja ohranjanje naravnega okolja in trajnostne ekosistemske storitve lokalni skupnosti,« pravi profesor Dr. Mihael J. Toman, iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je tudi eden glavnih podpornikov izjave znanstvene skupnosti".
Znanstveniki v izjavi izpostavljajo, da s tem osnutkom uredbe minister Leben le izpolnjuje zavezo iz koalicijskega sporazuma slovenske vlade iz septembra 2018, da elektrarn na Muri ne bo ter da se ta rečni ekosistem zaščiti. Ko bo uredba potrjena, bo to osnova za dolgoročno zaščito in trajnostni razvoj regije ob Muri. Januarja 2019 je 16 občin ob Muri uradno postalo del Unescovega biosfernega območja, ki je del pobude petdržavega biosfernega območja Mura–Drava–Donava Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Srbije.
»V zadnjih letih so številne mednarodne študije jasno pokazale grozoten negativni vpliv hidroelektrarn na rečni tok in celoten rečni ekosistem ter na vse, kar je od njega odvisno – uničeni so naravni habitati, rastlinske in živalske vrste začnejo upadati ali pa celo izgninejo. To je še posebno pomembno pri reki Muri, kjer bi jezovi prinesli upad biološke produktivnosti in izgubo največje diverzitete avtohotnih rečnih ribjih vrst v Sloveniji,« pravi izr. prof. dr. Steven Weiss z avstrijske univerze Karl-Franzens v Gradcu, mednarodno priznani strokovnjak za ribe in eden izmed pobudnikov izjave.
»V zadnjih letih so številne mednarodne študije jasno pokazale grozoten negativni vpliv hidroelektrarn na rečni tok in celoten rečni ekosistem ter na vse, kar je od njega odvisno – uničeni so naravni habitati, rastlinske in živalske vrste začnejo upadati ali pa celo izgninejo. To je še posebno pomembno pri reki Muri, kjer bi jezovi prinesli upad biološke produktivnosti in izgubo največje diverzitete avtohotnih rečnih ribjih vrst v Sloveniji,« pravi izr. prof. dr. Steven Weiss z avstrijske univerze Karl-Franzens v Gradcu, mednarodno priznani strokovnjak za ribe in eden izmed pobudnikov izjave.
»Mura je središče biotske raznovrstnosti Slovenije in Evrope, območja Natura 2000, dom največjih poplavnih ravnic v Sloveniji ter skupaj z Dravo in Donavo del največjega prosto tekočega rečnega sistema v centralni Evropi. Te edinstvene vrednote so lahko ohranjene le, če Mura ostane prosto tekoča,« pravi izr. prof. dr. Gregory Egger z nemškega inštituta za tehnologijo Karlsruher, mednarodni strokovnjak za poplavne ravnice in eden pobudnikov izjave.
Steven Weiss in Gregory Egger sta že v letu 2017 v dveh študijah ugotovila, da bi imela že prva načrtovana hidroelektrrana Hrastje-Mota velike negativne posledice na naravni rečni ekosistem Mure. Skupina znanstvenikov se z njima strinja – Muro je treba zaščititi.
