Spominjamo se: Tako so pred natanko dvema letoma reševali vasi ob Muri

Poplave avgusta 2023 so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije in povzročile največjo naravno nesrečo v zgodovini države. 

Za seboj so pustile obsežno škodo. Poškodovanih je bilo več kot 13.000 stavb, skoraj 2000 kilometrov cest in 4000 kilometrov vodotokov.

Prizadetih je bilo 171 občin v 12 regijah, med njimi Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Ljubljanska, Notranjska, Podravska, Pomurska, Posavska, Severnoprimorska, Vzhodna in Zahodna Štajerska ter Zasavje.

Na današnji dan, 4. avgusta, mineva tako natanko dve leti od predrtja protipoplavnega nasipa pri Dolnji Bistrici, ki je povzročilo eno najbolj dramatičnih evakuacij v regiji. Nasip je takrat popustil v dolžini približno 15 metrov, voda pa je zvečer zalila vas in ogrozila življenja prebivalcev.

Zaradi izrednih razmer so evakuirali več sto ljudi, ponoči pa je bilo ob reki napeto. Mnogi so ostali v pripravljenosti in spremljali dogajanje ob nasipu. Naslednje jutro je na pomoč priletel helikopter Slovenske vojske, kasneje še helikopter iz Hrvaške.

Vse sile so bile usmerjene v zaustavljanje vdora vode. Gasilci, domačini, vojaki, člani Civilne zaščite in številni prostovoljci so delali neprekinjeno. Polnili  so vreče s peskom, jih prevažali do predrtega mesta, nameščali betonske bloke in jumbo vreče. Sirene za splošno nevarnost so dodatno opozarjale prebivalce.

Kljub prizadevanjem je voda še naprej ogrožala območje, saj je nasip začel popuščati tudi drugje, medtem ko so naraščale težave s podtalnico. Skoraj vsaka vas ob Muri se je takrat borila z vodo, prečrpavali so jo iz dvorišč, nameščali vreče ob hišah in upali na izboljšanje razmer.

Ta noč in dnevi po njej so ostali v spominu kot eden najtežjih trenutkov v zadnjih desetletjih za prebivalce ob reki Muri.

Katastrofa je razkrila številne sistemske pomanjkljivosti pri prostorskem načrtovanju in vzdrževanju infrastrukture, a hkrati tudi izjemno solidarnost ljudi in učinkovit odziv države. 

Vlada Republike Slovenije je hitro uvedla interventne ukrepe, zagotovila več kot 700 milijonov evrov pomoči posameznikom, občinam in podjetjem ter zagnala obsežna obnovitvena dela.

Do poletja 2025 so bila sanirana skoraj vsa poškodovana cestna in vodna infrastruktura, na več kot 300 lokacijah pa dela še potekajo. Na terenu sodelujejo številni izvajalci in delavci. 

Vlada je sprejela tudi petletni sanacijski program, vreden 2,3 milijarde evrov, ki vključuje okrepljeno zaščito pred prihodnjimi vremenskimi ekstremi.