Minevata dve leti od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, ki so prizadele dve tretjini države oziroma 183 občin.
Po oceni pristojnih je bilo v tem času opravljenega ogromno dela, ki pa še ni zaključeno. V prihodnjih treh letih se bodo med drugim posvetili izvedbi zahtevnejših projektov obnove na vodotokih in plazovih.
V noči na 4. avgust 2023 so Slovenijo zajele izredne padavine, ki so za seboj pustile katastrofalne posledice. Vodotoki so marsikje z rekordnimi pretoki odnašali mostove, hiše in drugo premoženje. Najbolj prizadeta so bila območja Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije.
Ob dogodku in odpravljanju njegovih posledic je umrlo sedem ljudi, številni pa so za las ubežali najhujšemu. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, razseljenih pa blizu 650 ljudi. Takoj po ujmi so stekla intervencijska dela, mnogi so prizadetim pomagali s prispevki in delom, prišla je tudi pomoč iz tujine.
Skupna škoda zaradi poplav avgusta 2023 je bila ocenjena na tri milijarde evrov. Do sedaj je država za obnovo namenila 1,181 milijarde evrov, do leta 2028 pa je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde evrov.
V zadnjih dveh letih je država med drugim zagotovila odškodnine lastnikom v poplavah poškodovanih hiš, ki se morajo zaradi ogroženosti objektov preseliti, sredstva za najem neprofitnih stanovanj in različne oblike socialne pomoči, sredstva za intervencijske ukrepe na državni infrastrukturi in sanacijo vodotokov, pomoč podjetjem in kmetom ter predplačila državne pomoči občinam. Ker nekatere od njih sredstev niso porabile v zastavljenem roku, jih bodo morale vračati.
Vlada je na podlagi posvetovanj s stroko za več kot 340 domov izdala sklepe o odstranitvi, ker ti zaradi poplav in plazov niso več varni za življenje. Večina poplavljencev se je odločila za izplačilo odškodnin, s katerimi si bodo stanovanjske objekte sami zgradili na novo. Občine so v zadnjem letu pospešeno sprejele tudi nove prostorske akte, ki bodo omogočili gradnjo omenjenih domov.
Predstavniki vlade so prepričani, da so dosedanji sanacijski ukrepi glede na obseg škode in zahtevnost del dali odlične rezultate, a hkrati poudarjajo, da jih v naslednjih letih čaka še veliko dela.
V ospredju petletne popoplavne sanacije, ki je stekla lani, so trajne rešitve s poudarkom na zagotavljanju dolgoročne odpornosti na podnebne spremembe. Med drugim se bodo posvetili tudi izvedbi zahtevnejših projektov obnove na vodotokih in plazovih, napovedujejo tudi spremembe zakonodajnih predpisov.
Na kritike občin glede dolgih in zapletenih birokratskih postopkov ter počasnem potrjevanju projektov obnove medtem pristojni odgovarjajo, da ozko grlo pri izvajanju sanacijskih programov predstavljajo omejeni kadrovski viri na vseh ravneh in posledično tudi slabša kakovost priprave projektov.
