O morebitni škodi za Pomurje zaradi nesprejetja zakona o ustanovitvi pokrajin
Kljub temu, da je bil zakon o ustanovitvi pokrajin v začetku februarja v državnem zboru zavrnjen, pokrajine še zmeraj ostajajo vroča tema. Tako je prejšnji teden predsednik vlade Janez Janša po posvetu s slovenskimi župani napovedal dopolnjen zakon o ustanovitvi pokrajin, na podlagi katerega bo stekla nova procedura, vključno s posvetovanjem z opozicijo.
Bencik o kapitalsko izropanem Pomurju
»Ustanovitev pokrajin ne more več rešiti nepopravljive škode, ki jo je pokrajina doživela v tranzicijskem obdobju, v katerem je bilo Pomurje kapitalsko dobesedno izropano,« pravi glavni direktor Term 3000 Dušan Bencik, ki meni, da ustanovitev pokrajin k hitrejšemu razvoju gospodarstva v regiji ne bi bistveno pripomogla. »Tako majhna in že tako draga država si treh nivojev oblasti enostavno ne more privoščiti. Davki in prispevki so na zgornji meji sprejemljivosti. Zaradi prevelikih obremenitev davkov in prispevkov na plače ter drugih stroškov dela turistična dejavnost kot ena storitvenih dejavnosti že peša in izgublja konkurenčno sposobnost na evropskem trgu,« pravi Bencik, ki je med drugim tudi predstavnik pomurskega gospodarstva v Regionalnem razvojnem svetu.
Polanič: »Pomurje ne bo utrpelo nobene škode«
Direktor in lastnik Intering holdinga Stanko Polanič pravi, da je bil predlagani zakon v svojem bistvu slab in neizvedljiv. »Bolje je, da parlament zakona ni sprejel, tako tudi Pomurje ne bo utrpelo nobene škode,« ocenjuje najbogatejši Pomurec, sodeč po lanskoletni lestvici revije Manager. Kljub vsemu pa se Polaniču zdi ideja o uvedbi pokrajin dobra. »Slovenija bi se reorganizirala in na osnovi regionalizacije bi lahko z zakonskimi predlogi poskrbeli za skladnejši regionalni razvoj. Zakon mora urediti tudi financiranje pokrajin, njihove pristojnosti in pri tem spoštovati dejstvo, da mora del pristojnosti ostati pri upravnih enotah,« meni prvi pomurski gospodarstvenik, ki svojo stroko predstavlja tudi v pomurskem Regionalnem razvojnem svetu. »Mislim, da vlada v tem mandatu zakona o pokrajinah ne bo uspela spraviti skozi parlamentarno proceduro,« še zaključuje Stanko Polanič.
Krapec: »Imeli bi 90 milijonov evrov svojega proračuna«
Na vprašanje, če je Pomurje utrpelo kakršnokoli škodo zaradi nesprejetja pokrajin, je jasen odgovor podal direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec. »Prav gotovo. Kot regijska razvojna agencija smo Svet regije že lani opozorili, da bi po prvih izračunih Pomurje kot pokrajina že v naslednjem letu imelo prek 90 milijonov evrov svojega proračuna. če bi ta sredstva začeli bolj pametno in skupno pokrajinsko usmerjeno porabljati, bi zagotovo začeli hitreje zmanjševati razvojni razkorak do razvite osrednjeslovenske regije, ki je merjen z indeksom razvojne ogroženosti in v tem trenutku znaša celo 1 proti 20,« o razvojnem zaostanku najbolj severovzhodnega dela Slovenije pravi Krapec, ki smo ga vprašali tudi, če pričakuje sprejetje pokrajinske zakonodaje še v tem mandatu. »če ne bi preveč dobro poznal situacije med župani naše regije, potem bi mogoče še gojil optimizem. Spolitiziranost te nujne pokrajinizacije Slovenije je presegla vse meje normalnega in bojim se, da zaradi merjenja mišic v volilnem letu v tem mandatu ni možnosti, da bi pokrajinska zakonodaja bila sprejeta,« zaključuje prvi mož RRA Mura.
Veliko problemov in premalo sredstev
župan Lendave Anton Balažek meni, da splošno gledano z nesprejetjem pokrajin škoda ni bila narejena. Balažek v tem vladnem mandatu pokrajin ne pričakuje. »S predlaganimi rešitvami ne. Splošno je treba rešitve zastaviti drugače. Dobili bi veliko problemov, ki bi jih bilo treba razreševati, in premalo sredstev ter resursov za to reševanje,« razlaga lendavski župan.
Pokrajine bi prinesle bolj usklajeno delovanje razdrobljenih pomurskih občin
Kljub temu da direktor Lokalne energetske agencije za Pomurje in sodelavec Razvojne agencije Sinergija Bojan Vogrinčič pravi, da je bilo Pomurje na račun nesprejetja zakona o ustanovitvi pokrajin oškodovano, pa tudi poudarja, da je treba na zadevo gledati obojestransko. V začetnem stadiju ustanavljanja in delovanja Pomurske pokrajine bi namreč po njegovem mnenju nastali v večji meri stroški kot pa prihodek v pokrajino. »Pokrajino Pomurje, kot neto prejemnico, na račun ustanovitve pokrajin in prednosti ustanovitve pokrajine vidim v prihodnosti, ko bi se delovanje umestilo v prostor in ko bi vodenje ter strateško planiranje bila prepuščena strokovni, ne politični ravni,« pravi Vogrinčič. Neizkoriščen potencial Vogrinčič vidi v možnosti usklajenega delovanja razdrobljenih pomurskih občin, ki niso sposobne ali pripravljene uskladiti strateških projektov. Poleg tega pa bi se s prenosom financiranja projektov v regijo zmanjšalo nesorazmerno črpanje sredstev po regijah, Pomurje pa bi imelo tudi možnost črpanja sredstev iz evropskih skladov, ko bodo druge regije že presegle kriterije za upravičenost črpanja. Pomurje bi bilo tako po Vogrinčičevem mnenju upravičeno do teh sredstev še v naslednjem obdobju.
Sorodni članek:
