V tokratni rubriki 'Potep po Pomurju' smo se znova odpravili na Goričko, kjer smo tokrat obiskali Graščakovo pohodno pot.
V Občini Grad se razpreda 15 kilometrov dolga tematska pot, imenovana Graščakova pot, ki vodi skozi pet vasi. Na poti, ki jo je pripravilo Društvo za razvoj in promocijo turizma občine Grad »SKOURIŠ« in je opremljena s smerokazi, lahko srečamo vse glavne kulturno-zgodovinske znamenitosti teh krajev.
Rojstna hiša Mikloša Küzmiča in Pütarov mlin
Eden izmed zakladov, ki ga najdemo na poti, je rojstna hiša Mikloša Küzmiča na Dolnjih Slavečih, prvega pisatelja prekmurskih katoličanov, ki je oskrbel dva abecednika in pet verskih knjig. Ko pot nadaljujemo, pa hitro pridemo do Pütarovega mlina, ki stoji ob potoku Lukaj in izvira iz leta 1921, ko je deloval na vodno mlinsko kolo. Še vedno je vidna struga, po kateri je bil včasih do mlina speljan potok. Danes mlin ne obratuje več, v celoti pa je ohranjen valjčni mehanizem na električni pogon, ki so ga vpeljali kasneje.
V zavetju gozda stoji grobnica grajskih velikašev
Na Graščakovi poti kmalu najdemo kužno znamenje Beli križ, ki stoji ob cesti Kruplivnik – Grad. Zgrajeno je bilo v 18. stoletju, v spomin na veliko kugo, ki je v letu 1740 po teh krajih na veliko morila. Skozi neokrnjeno naravo nato pot nadaljujemo do grobnice grajskih velikašev.
V zavetju gozda namreč stoji kripta, ki je bila zgrajena v 18. stoletju in je bila zadnje počivališče grofov. Prvotno so jih pokopavali v grobnico pod cerkvijo, kasneje pa so si zgradili lastno grobnico. Kripta je bila med 2. svetovno vojno izropana, tako nam le zidovje priča o nekdanji veličini grajskih vladarjev.
Največji grad na slovenskem
Le nekaj minut hoje in oči v zavetju starih hrastov zazrejo največji grajski kompleks na slovenskem. S svojimi 365 sobanami se na bazaltni vzpetini bohoti grad Grad. Prvič se omenja leta 1275, a naj bi stal že leta 1208. Sezidal naj bi ga viteški red templarjev, skozi čas pa je bil last več madžarskih fevdalnih rodbin - Amade, Szechy, Batthyany, Szapary in Szechenyi. Po 1. svetovni vojni je bil last Geze Hartnerja, veleposestnika iz Murske Sobote, ob koncu vojne in po njej pa je izropan in prepuščen propadanju.
Danes je v gradu sedež Krajinskega parka Goričko in se še naprej obnavlja. V njem se nahajajo prostori za upravljanje Krajinskega parka Goričko, poročna dvorana, v pritličju pa so delavnice domače obrti, vinotekam in črna kuhinja.
Cerkev Marije Vnebovzete nosi pečat Plečnika
Po hribu navzdol in že zagledamo enega izmed lepših gotskih spomenikov Pomurja - župnijsko cerkev Marije Vnebovzete pri Gradu. Cerkvena ladja sega v leto 1275, prezbiterij pa je iz 14. stoletja. Najmočnejši pečat je cerkveni ladji vtisnil arhitekt Jože Plečnik v obnovitvenih delih leta 1955.
»Marofska« kapela
Graščakova pot med drugim vodi tudi do »Marofske« kapele, ki je bila postavljena med obema vojnama, najbrž na pobudo Hartnerja. V kapeli je stal kipec svetega Florijana, ki so ga pozneje prenesli v gasilski dom pri Gradu.
Preberite še ostale prispevke iz rubrike 'Potep po Pomurju', v okviru katere vsako soboto predstavljamo bisere regije, in sicer Na ogled eksotičnih alpak in po domači sir kar na Goričko, Po poteh plemičev in tudi Napoleona ter Izlet v Polanski log, dom prekmurske smreke.