Včeraj zjutraj je v 103. letu starosti umrl akademik Anton Vratuša iz Dolnjih Slavečev, rojen 21. februarja 1915. V celoti objavljamo zapis Marjana Šiftarja, podpredsednika uprave ustanove dr. Šiftarjeva fundacija ob smrti Antona Vratuše.
Danes nas je za vedno zapustil naš dragi dr. Anton Vratuša, naš Tonek iz “Sotinskega brega”, naš tovariš Vran in profesor Urban. Prišel je do kraja svoje “velike bele ceste”. Končal je svoje bogato potovanje skozi čas in zgodovino, ki jo je sooblikoval in dal svoj neizbrisen prispevek. Malo je takih v novejši slovenski zgodovini. Zvestoba vrednotam Osvobodilne fronte in v njih utemeljenim življenjskim in delovnim vrednotam ter idealom, svojim slovenskim, prekmurskim koreninam in povezanost s svojim izvornim, prekmurskim in nacionalnim okoljem, je bilo prepoznavno vodilo celotnega njegovega vsestransko razvejanega družbenega angažiranja v vseh okoljih in v vseh časovnih obdobjih od predvojnega do današnjih dni – do tako rekoč zadnjih. Tudi želja, da bi končal svojega “profesorja Urbana”, svoje dragoceno pričevanje o pomembnem poglavju svojega partizanstva ostaja nedokončana. “Statve”, kot bi sam dejal, in na katerih je neumorno tkal dolga desetletja, so se zaustavile za vedno.
Njegova dolga bela cesta je bila dolga desetletja, od svojih študentskih let naprej, delovno in prijateljsko prepletena in povezana s sorojakom, prijateljem in sodelavcem prof. dr. Vanekom Šiftarjem. Sodelovala sta pri predvojnem »Mladem Prekmurcu« in pri pripravah na izid večdelne – žal nedokončane – študije o prekmurskih dialektih in urbarjih. Različne delovne vezi so ju povezovale tudi vso povojno obdobje. Posebno vez pa je predstavljal Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih in uveljavljanje njegovega svobodoljubnega in humanističnega poslanstva ter nastajanje in delovanje naše ustanove na kulturnem, znanstvenem izobraževalnem, mednarodnem in na področju produktivnega medgeneracijskega sodelovanja ter za njeno vse bolj prepoznavno aktivno vlogo v lokalnem, slovenskem in čezmejnem okolju.
Dr. Vratuša je bil prvi večletni predsednik Programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, pobudnik ter nosilec njenih številnih pomembnih in odmevnih znanstvenih, publicističnih, kulturnih in drugih projektov. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija se je zaradi vsestranskega angažiranja dr. Vratuše razvila in uveljavila kot pomemben ter prepoznaven dejavnik v lokalnem, državnem in tudi čezmejnem okolju na vseh področjih svojega delovanja – skrbi za vrt kot pomembnega dela kulturne dediščine ter na izobraževalnem, raziskovalnem in publicističnem področju, na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu, s sorodnimi ustanovami v državi in še posebej v prizadevanjih za vsestranski razvoj lokalne skupnosti.
Kot častni član ustanove je bil vedno aktivno vpet v njene številne aktivnosti: je avtor številnih prispevkov o vrtu in ustanovi, urednik več njenih monografij, pobudnik in nosilec številnih tudi mednarodno pomembnih in odmevnih projektov: »Jambori spominov in dobrega sosedstva«, literarni razpisi za učence in dijake osnovnih in srednjih šol; povezovanje z zamejstvom; mednarodni simpozij »Protestantizem včeraj, danes, jutri« in še mnogi drugi.
Pobude in predlogi dr. Vratuše, projekti naše ustanove, katerih idejni “oče” je bil, ostajajo trajno vtkani v našo dosedanjo skupno pot. Naš Vran ostaja med nami na svoj način. Vedno se bomo spraševali, kaj bi nam svetoval, predlagal naš akademik, naš Vran. Pogrešali ga bomo! Pogrešali bomo njegovo preudarnost, miselno širino, njegov pogled, ki je presegal krajevne in aktualne časovne horizonte. Pogrešali bomo njegov življenjski optimizem in modrost. Ostajata pa nam njegova življenjska in delovna spodbuda, da “se nemo zvijsili, nikak in nigdar” “. V Vrtu spominov in tovarištva, v katerega se je vedno znova rad vračal kot na svoj svojstven dom, pa bosta rasla “Vranova vrba” in “Vranov hrast”, ki smo ju zasadili letos spomladi. Žal brez njega, čeprav si je to neizmerno želel, da bi bil tudi to pot z nami. Zadnjič.
Slava mu in – hvala Ti za vse, dragi Vran !
