Včeraj je na Brdu pri Kranju potekala podelitev nagrad najbolj prodornim občinam v Sloveniji, med katerimi sta bili tudi Občina Razkrižje in Lendava.
Letošnja podelitev nagrade Zlati kamen 2013, je bila posvečena dobrim praksam občinskega upravljanja. Zlati kamen je politično nevtralen in neodvisen projekt, ki je namenjen spodbujanju dobrega razvoja na lokalni ravni. Za zmagovalko drugega izbora za razvojno najbolj prodorno občino je Strokovni svet Zlatega kamna razglasil Postojno, na drugo mesto se je uvrstil Tolmin in na tretje Lendava, Razkrižje je zasedlo šesto mesto. Strokovni svet Zlatega kamna sestavlja 10 strokovnjakov s treh slovenskih univerz, Statističnega urada RS in podjetij. Zastopajo različne stroke, delovna področja in geografske dele Slovenije.
Razkrižje se kljub številnim slabostim dinamično razvija
V uvodu v strategijo občine Razkrižje je bilo zapisano, da so v kraju naredili razvojne korake, »ki v slovenskem prostoru veljajo za nekaj posebnega«. Kot zanimivost je bilo navedeno, da ima kraj s 1.356 prebivalci izdelano razvojno strategijo, pa čeprav je ta rudimentarna. Predvsem pa preseneča vrednost dinamičnega indeksa ISSO, po katerem je občina na prvem mestu v Sloveniji. Seznam izvedenih in načrtovanih projektov je dolg. Občina deluje povezovalno in sistematično skrbi za odnose s sosedi na Hrvaški strani. Razkrižje je izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno dinamično razvija.
Poudarek na strategijah in dobrih praksah občin
Letos je Strokovni svet Zlatega kamna pri izbiranju finalistov namenil posebni poudarek strategijam in dobrim praksam, ki ponujajo lokalne odgovore na krizne razmere v Sloveniji. Osnovna logika nagrade Zlati kamen je ostala nespremenjena, in sicer izbrane občine so nosilke dobrih praks, ki vplivajo na boljše življenje ljudi. S svojim delom, razvojnimi prijemi in projekti naj bi bile dober zgled za ostale. Tudi v praksi se je pokazalo, da so dobro vodene občine bolj imune na pretrese v okolju. Nekatere občine imajo manj težav z zmanjšanimi prilivi iz državnega proračuna, ker so se resno začele ukvarjati z varčevanjem takrat, ko je bilo denarja še dovolj. Ker je smotrno ravnanje s proračunom preprosto del dobrega upravljanja.
Kaj pomeni »razvojno najbolj prodorna občina«?
Občina, ki ima dobro in uspešno razvojno strategijo. Dobra strategija je celovita, uravnotežena, dolgoročno usmerjena in trajnostno usmerjena. Pozorni so bili na to kakšne projekte so pripravili v občini, kako so učinkoviti pri njihovem izvajanju, ali te aktivnosti že prinašajo rezultate, so ti rezultati res tisto, kar so v občini opredelili kot cilj. In kar je zelo pomembno - se je pri tej občini možno česa naučiti, ali lahko ta občina ponudi kaj za zgled vsem ostalim?
Kot je zapisano na strani Zlatega kamna, obstajajo tri pomembne opombe: občina, ki dobi Zlati kamen, ni »najboljša« občina. Takšne občine preprosto ni. Občine so preveč zapleteni mehanizmi, da bi jih lahko absolutno razvrščali. Zlati kamen podeljujejo za dobre strategije in prakse, ki omogočajo kakovosten razvoj in ki so zgled za ostale. Nič več in nič manj. Zmagovalne občine niso najuspešnejše občine po merljivih kazalnikih. Kandidatke za Zlati kamen niso »popolne občine«. Tudi takšnih ni. Prav v vseh občinah bi lahko odkrili kaj, kar bi lahko dali drugim za zgled. In obratno, nobena občina ni brez napak. Tudi zmagovalke ne.
