Pust mastnih ust! Pa veste, kam z odpadnim oljem po cvrtju? Zlivanje v odtok lahko povzroči resne težave

Ste vedeli? Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek: en liter, zlit v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode.

Pa vendar se mnogi ne zavedajo, zakaj je pomembno zbirati in pravilno zavreči odpadno jedilno olje, ki prepogosto konča v odtoku ali na domačem kompostu. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili, kako pravilno ravnati z oljem, ki vam ostane po cvrtju, da boste s tem naredili najmanj škode okolju.

Olje po uporabi precedite v posodo za zbiranje

Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice. 

»Nepravilno odvrženo olje lahko moti tudi proces naravne razgradnje,« opozarja Anja Bolha z Zveze potrošnikov Slovenije in svetuje: »Potrošniku najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja je v uličnih zbiralnikih.« 

Olje zato po uporabi ohladite in precedite v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Dobro jo zaprite in jo do odvoza na zbirno mesto hranite na temnem in hladnem mestu.

Ulične zbiralnice za zbiranje odpadnega jedilnega olja

V zadnjih letih vedno več komunalnih podjetij namešča ulične zbiralnike, kar se kaže tudi v količinah zbranega odpadnega jedilnega olja po gospodinjstvih, ki po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta v leto narašča. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pozivajo vsa komunalna podjetja, naj se odločijo za namestitev uličnih zbiralnikov in na ta način omogočijo potrošnikom logistično manj zahtevno odlaganje. 

V Murski Soboti so zbiralniki za zbiranje odpadnega jedilnega olja na naslednjih lokacijah:

• v Bakovcih pri športnem centru
• na ekološkem otoku pri transformatorju v Prešernovi ulici,
• na ekološkem otoku pri transformatorju v Jakobovem naselju,
• ob parkirišču na Mojstrski ulici,
• pri supermarketu TUŠ na Bakovski ulici,
• pri semaforiziranem križišču Gregorčičeve in Lendavske ulice,
• na ekološkem otoku ob športnem igrišču OŠ III Murska Sobota na Trstenjakovi ulici,
• v Rakičanu pri vaško gasilskem domu in zbirnem mestu na Panonski ulici. 

Podrobnejši seznam zbiralnic v Pomurju najdete na obarvani povezavi. 

V zbiralnice odpadnega jedilnega olja ne spadajo ostanki hrane in motorna olja. 

Ulični zbiralniki niso edina možnost

Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem izpostavljajo, da ulični zbiralniki niso edina možnost za pravilno odlaganje odpadnega jedilnega olja. 

Kjer jih ni, ga lahko oddate med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa vas obvesti lokalno komunalno podjetje. 

Tretja, za potrošnika sicer najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, je oddajanje v zbirnih centrih.

Olje lahko uporabimo večkrat

Če uporabimo olje, primerno za cvrtje, ga ni treba zavreči že po prvi uporabi, navajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije

»Olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in spravimo na temnem in hladnem mestu v dobro zatesnjeni steklenici ali plastenki. Naslednjič, ko se lotimo cvrtja, preverimo, ali je olje dobilo čuden vonj, postalo temno ali se peni,« svetujejo: »Če je, ga zavržemo.«

Prav tako ga zavržemo, če se ob ponovnem segrevanju začne smoditi. V nasprotnem primeru ga lahko mirno uporabimo še za eno cvrtje.

Kako cvremo pravilno? 

Pomembno je tudi, da cvremo pravilno. Pa veste, kaj to pomeni?

• Cvremo pri temperaturi 160 do največ 170 stopinj Celzija - vsakih dodatnih deset stopinj Celzija podvoji hitrost oksidacije maščob;
• živil pred cvrtjem ne solimo - sol pospešuje oksidacijo;
• ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu - olje prehitro potemni;
• v vroče olje ne dodajamo mokrih živil - povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob.