Prekmurec iz Mehike o smrti narkokralja: Kači so odsekali glavo, na njenem mestu bo zrasla druga

Smrt enega najbolj znanih mehiških narkokraljev Nemesia Oseguera Cervantesa, znanega kot El Mencho, je pretresla Mehiko in odprla številna vprašanja o prihodnosti boja proti kartelom.

Novica o smrti vodje kartela Jalisco Nova generacija je v Mehiki hitro postala osrednja tema medijev in vsakdanjih pogovorov. Čeprav v nekaterih delih države ni bilo neposrednih izbruhov nasilja, so se drugod pojavile blokade cest in napetosti.

Glede razmer v Mehiki, posledic smrti narkokralja, vpliva na vsakdanje življenje in o delovanju mehiške vlade smo se pogovarjali s Primožem Kajdičem, vesoljskih fizikom iz Murske Sobote, ki že dve desetletji deluje v Mehiki. Kajdič je bil v preteklosti tudi gost Sobotainfo podkasta.

V Mehiki živite že nekaj časa – kako ste osebno doživeli novico o smrti enega najbolj znanih narkokraljev?

»Novico sem izvedel, ker je žena prebirala sporočila v družinski WhatsApp skupini. Veliko njenih sorodnikov namreč živi v Guadalajari. Sporočila so bila v smislu 'pazite nase', zato sva šla na splet pogledat, kaj se pravzaprav dogaja. Ko sva izvedela za smrt Mencha (Nemesio Oseguera Cervantes), sva takoj vedela, da naslednjih nekaj dni v določenih predelih Mehike ne bo lepo.«

Ali se je po tej smrti in dogajanju, ki je sledilo, v vašem okolju čutila kakšna takojšnja sprememba – več napetosti, prisotnosti policije ali vojske?

»V mojem predelu Ciudad de México, razen neke splošne zaskrbljenosti, ni bilo vidnih znakov, da se dogaja kaj posebnega.«

Kako o tem dogodku poročajo mehiški mediji in kako o njem govorijo ljudje v vsakdanjih pogovorih?

»Dogodek je seveda osrednja novica vseh medijev. Tisti, ki so politično bolj naklonjeni trenutni vladajoči opciji, prikazujejo zadevo kot uspeh trenutne vlade. Ostali jo kritizirajo v smislu, zakaj je moralo sploh priti do teh dogodkov in da se aretacije velikih kriminalcev pravzaprav dogajajo zaradi pritiska Združenih držav Amerike. Podobno so deljena tudi mnenja mehiške javnosti.«

Pogosto slišimo, da po smrti voditelja kartela pride do bojev za prevlado. Je kaj takega zaznati tudi zdaj?

»Boji za prevlado med mehiškimi karteli se dogajajo že dlje. Gre za velike, dobro organizirane združbe, ki služijo stotine milijonov ali celo milijarde. In te dobičke so pripravljene braniti z orožjem.« 

Kako takšni dogodki vplivajo na vsakdanje življenje – šole, podjetja, turizem?

»Dan po dogodkih smo morali odpovedati en izpit, ker je obstajala možnost, da nekateri študentje ne bi mogli prispeti na univerzo. Moj podoktorski raziskovalec, ki je za vikend obiskal ženo v mestu Zacatecas, se v nedeljo ni mogel vrniti v Ciudad de México zaradi blokirane avtoceste.

Turizem bo ena od panog, ki bo dolgoročno najbolj trpela. Napadi so se namreč dogajali tudi v mestu Puerto Vllarta, ki je zelo priljubljeno letovišče. Pred kratkim je prišlo do incidentov, sicer nepovezanih z zadnjim dogajanjem, še v drugih letoviščih, kot sta Mazatlán in Acapulco. To bo gotovo pustilo posledice. Približuje se tudi svetovno prvenstvo v nogometu in prepričan sem, da so organizatorji precej zaskrbljeni.«

Ali ljudje verjamejo, da bo smrt enega izmed vodij kartela dolgoročno oslabila organizirani kriminal, ali gre bolj za simbolno zmago oblasti?

»Mislim, da se je vse to zgodilo zaradi političnega pritiska Združenih držav Amerike in ne zaradi pristnega boja proti kriminalu, z željo po izboljšanju splošnega stanja v državi.

Nekje sem prebral, da ima Cartel de Jalisco Nueva Generación okrog 10.000 članov, kar pomeni, da so kači sicer odsekali glavo, vendar bo na njenem mestu zrasla druga. Skušnjava je pač prevelika.«

Kakšno vlogo ima po vašem mnenju mehiška vlada – je njen boj proti kartelom učinkovit ali bolj politična zgodba za javnost?

»Na žalost sem mnenja, da sama po sebi vlada ne bi naredila prav veliko. Lahko gre za dejansko nemoč ali za pomanjkanje pristne želje po boju proti organiziranemu kriminalu ter izboljšanju stanja v državi. Vse več je novic o prepletenosti javnih funkcionarjev, tudi tistih najvišjih, s kriminalnim podzemljem.«

Ali vas domači v Sloveniji ob takšnih novicah bolj pogosto kličejo in sprašujejo, ali je varno?

»Vprašanja so bila, vendar sem sorodnike in prijatelje hitro pomiril, ker se pač tukaj, kjer smo mi, ni dogajalo nič tragičnega.«

Kako vi razlagate situacijo prijateljem v Sloveniji – je realnost drugačna od podobe, ki jo pogosto ustvarjajo mednarodni mediji?

»Sem mnenja, da je podoba Mehike v tujini slabša od dejanskega stanja, kar je po mojem posledica želje po senzacionalističnem poročanju. To mnenje imam tudi sedaj, navkljub zadnjim dogodkom.«

Bi rekli, da so stereotipi o Mehiki zaradi kartelov pretirani ali upravičeni?

»Ljudje včasih mislijo, da se ti karteli streljajo med sabo vsepovprek in vsepovsod. To seveda ni res. Se bo pa morala mehiška vlada zamisliti, kako vnaprej. Nihče noče, da bi karteli bili tisti, ki bi od uradnih oblasti prevzeli pobudo in bi ravno oni narekovali naš vsakdan.«

Kaj bi morali Evropejci bolje razumeti o Mehiki danes?

»Zame je Mehika še vedno dežela prečudovitih plaž, polna prelepe narave in prijaznih ljudi ter izjemno bogata z zgodovino. To je tudi tisto, kar bodo Evropejci kot turisti, tukaj doživeli. Po drugi strani pa lahko država služi kot učni primer, kaj se zgodi, če oblast zanemari nekatere osnovne vidike družbe, kot so zdravstveni ter šolski sistem in korupcija. 

To je pomembno tudi za Slovenijo tudi zaradi prihajajočih volitev. Ni jih malo, ki sledijo populizmu in med drugim na veliko pljuvajo po slovenskih institucijah. Morda bi jih celo ukinili in privatizirali. Naj si pridejo sem pogledat, kaj jih v tem primeru čaka.«