Pred dnevi so se hrvaški čebelarji spopadali z množičnim pomorom čebel v Medžimurju. Ker je prvi večji kraj množičnega pomora od Pomurja oddaljen le dobrih 50 kilometrov so v skrbeh tudi pomurski čebelarji.
Pomurski čebelarji so že zaskrbljeni, saj je do pomora okrog 17,5 milijonov čebel prišlo tik ob meji.
»Mislim, da je zelo zaskrbljujoče. Ker mi smo vseeno skoraj na meji in se bojimo, ker posledično, ne samo zaradi tega, da so pomorjene čebele, za tem ostajajo tudi druge posledice,« pravi Franc Sreš, predsednik Čebelarskega društva Bakovci.
Kaj je vzrok za okužbo?
Vzrok za okužbo pri naših južnih sosedih naj bi bila tokrat uporaba pesticidov in insekticidov.
»V Sloveniji smo pred leti imeli enake težave. Ker pesticidi se uporabljajo, brez njih skoraj tudi kmetovalci ne morejo, mi čebelarji pa prav tako dobimo tisto, kaj ne bi smeli, pomor čebel,« pojasni Dragica Tigeli, čebelarka.
Krivo prepozno škropljenje?
Po mnenju direktorja murskosoboškega kmetijsko gozdarskega zavoda je do pomora čebel prišlo zaradi prepoznega škropljenja škodljivcev na oljni ogrščici.
»Jaz mislim, da trenutno poljščine niso problematične kar se tiče ravnanja s herbicidi zaradi tega, ker ne tretiramo nobenih cvetočih vrst. Bolj moramo biti pazljivi pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev v trajnih nasadih,« pojasni Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota.
Čebelarji in kmetje se tako v dobro vseh dogovarjajo, kdaj je primeren čas za obdelavo polj.
»Pri nas lahko rečem, da so posestva in pa kmetje zdaj že bolj ali manj vajeni, kdaj se tretira in to je najprimernejši čas pred cvetenjem. Takrat tudi ta dva škodljivca, ki lahko naredita veliko gospodarsko škodo, saniramo,« še pravi Kapun.
In kaj se po okužbi zgodi s čebelami?
»Dosti krat se čebele, ki so bile deležne pesticida v panj niti ne vrnejo. Izgubijo orientacijo, ne vračajo se domov, umrejo že v naravi. In praktično čebelar ne more narediti nič, če se mu to zgodi, ko jih zastrupijo s pesticidi,« pravi čebelarka.
Po zadnjih podatkih naj bi v letošnjem pomoru na Hrvaškem bilo prizadetih vsaj 350 panjev.
»Ogromno je dela, ogromno skrbi okrog tega, da to saniraš, da lahko spraviš spet na tekoče. Že samo ena družina ali pa dve družini, če pride kaj narobe, da ti pomrejo, že s tistim je ogromno dela, ne pa da ti take mase čebel kot na Hrvaškem. To je katastrofa,« še doda Franc Sreš, predsednik čebelarskega društva Bakovci.
Veliki stroški
Sanacija pa ne zahteva samo trdo delo, temveč je tudi velik strošek.
»Slovenski panj stane nekje od 140 do 150 evrov, vendar je prazen brez čebelje družine. Družine se gibajo cene nekje okrog 100 do 150 evrov,« še zaključi čebelarka.
Ob dobrem medenju lahko samo ena družina pridela od 30 do 50 kilogramov medu, ki v Sloveniji stane okrog 12 evrov. Ob množičnem pomoru tako čebelarji ostanejo brez prihodka.
