Polovica bi se cepila takoj, ko bo mogoče, nekateri mislijo, da je cepljenje poskus nadzora

Skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom Matjaža Zwitterja in covid-19 Sledilnik je v sodelovanju z družbo Valicon izvedla raziskavo o odnosu do cepljenja proti covid-19. Vzporedno so izvedli dve anketiranji, katerih rezultate bodo predstavili v nizu prispevkov. V prvem predstavljajo rezultate spletne ankete na nacionalno reprezentativnem vzorcu 516 članov spletnega panela JazVem. 

Različne izkušnje z epidemijo

Najprej so respondente vprašali o dosedanjih izkušnjah z epidemijo. 

Skoraj deset odstotkov vzorca je bilo letos okuženih s koronavirusom. Kar 82 odstotkov jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil s tem virusom, 36 odstotkov tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in 23 odstotkov nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.

Sledilo je vprašanje o zaupanju posameznim virom informacij.

Največ jih popolnoma zaupa strokovnjakom

Največ jih zaupa ali popolnoma zaupa mnenju strokovnjakov, strokovnim člankom in rezultatom raziskav ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Najmanj pa jih zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih, za katere jih je največ odgovorilo, da jim ne zaupajo ali sploh ne zaupajo. Visok je tudi delež nezaupanja v vlado.

Anketirance so prosili tudi, da ocenijo, kako moteči so bili posamezni ukrepi. Kot zelo moteča je največ vprašanih ocenilo ukrep o omejitvi gibanja na občino prebivališča ter zaprtje vrtcev in šol, najmanj pa jih je zelo motil ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi. 

Polovica bi se jih takoj cepila 

Osrednji sklop vprašanj se je nanašal na odnos do cepljenja. 

Kar 55 odstotkov jih meni, da bi za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov cepljenje proti koronavirusu moralo biti obvezno (z izjemo tistih, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni). Proti obveznemu cepljenju je bilo 31 odstotkov vprašanih, 14 odstotkov pa jih je izbralo odgovor “ne vem”. 

Na vprašanje, ali se sami nameravajo takoj, ko bo mogoče, udeležiti brezplačnega in prostovoljnega cepljenja kot najpomembnejšega ukrepa proti epidemiji, je polovica odgovorila pritrdilno, polovica pa odklonilno.  

Več kot polovica bi počakala na več informacij o cepivu

Da bi bolje razumeli razloge za odločitev o cepljenju, so anketirance prosili, da na petstopenjski lestvici ocenijo strinjanje s sklopom trditev o cepljenju.

Največ se jih strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da želijo počakati na več informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva zaupa 31 odstotkov vprašanih, v njegovo učinkovitost verjame 35 odstotkov. 39 odstotkov vprašanih je potrdilo, da jih je zelo strah okužbe z virusom covid-19, 33 odstotkov pa jih meni, da je virus covid-19 enako nevaren kot virus gripe.

Najmanj vprašanih, pa vendar ne tako malo, je pritrdilo trditvi, da imajo slabe izkušnje s preteklimi cepljenji, še malo več pa, da to cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo.

Večina podpira tako obvezna kot neobvezna cepljenja

Anketirance so povprašali tudi o splošnem mnenju o cepljenju proti drugim nalezljivim boleznim ter morebitnemu cepljenju proti gripi v preteklosti. Večina podpira tako obvezna kot neobvezna cepljenja, dobra tretjina podpira le cepljenja, ki so trenutno obvezna, in le malo jih je proti vsem vrstam cepiv. Po drugi strani pa se jih redno proti gripi cepi le 11 odstotkov, občasno 28 odstotkov in nikoli kar 61 odstotkov. 

Čeprav je večina prebivalstva v splošnem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakov ter rezultatom raziskav, se jih je le polovica pripravljena cepiti proti virusu covid-19 takoj, ko bo mogoče. Ne glede na namero cepljenja, bi dve tretjini vseh vprašanih želeli počakati, da bo na voljo več informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva trenutno zaupa manj kot tretjina vseh vprašanih. Kar četrtina jih misli, da cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo, in petina jih ima slabe izkušnje s preteklimi cepljenji.

V tem prispevku so analizirali le posamezna vprašanja, v naslednjih pa se bodo poglobili tudi v povezave med različnimi spremenljivkami. Sicer pa je bil pri raziskavi uporabljen spletni panel Jazvem.si, eden prvih in hkrati največji spletni panel v Sloveniji, ki zagotavlja reprezentativne vzorce. Velikost vzorca v tej raziskavi je enaka kot v raziskavi #Novanormalnost, torej n = 516. Zbiranje podatkov je potekalo v ponedeljek in torek, 21. in 22. decembra 2020.