Zadnjič kontrolirali kvaliteto vode v Kamenšnici leta 1999
Marsikatera pomurska gramoznica postane predvsem v poletnih mesecih kraj osvežitve za številne kopalce, ki jim ta način čofotanja predstavlja brezplačno alternativo bližnjim urejenim kopališčem. Kot so nam sporočili iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), pa kvalitete vode v prekmurskih gramoznicah v preteklih letih niso spremljali. V Kamenšnici v bližini Murske Sobote je bila kvaliteta vode zadnjič nadzorovana leta 1999. Takrat je bilo ugotovljeno, da voda v gramoznici ne ustreza določbam pravilnika o higienskih zahtevah za kopalne vode, in MO Murska Sobota je bilo naloženo, da na vidnem mestu ob gramoznici izstavi opozorilno tablo, da je voda higiensko oporečna in neprimerna za kopanje.
Kopanje odsvetujejo predvsem otrokom
Razlog za nesistematično spremljanje kakovostni vod v gramoznicah tiči v tem, da tovrstna vodna telesa po Vodni direktivi iz leta 2005 niso določena kot takšna, kjer bi država bila dolžna spremljati njihovo ekološko in kemijsko stanje. Za razliko od državnih institucij pa je vodo prekmurskih gramoznic testiral neodvisni raziskovalec Anton Komat. „Vodo v nekaterih gramoznicah sem testiral osebno s terenskim' testerjem, ki je povsod zaznal pesticide. Ne smemo pozabiti, da ti strupi vstopajo tudi skozi kožo kopalcev, zato kopanje odsvetujem predvsem otrokom, ki so najbolj občutljivi del populacije,“ opozarja Komat.
Pomurje brez nadzora zunanjih kopalnih voda
Zakonodaja, ki ureja nadzor kakovosti površinskih kopalnih voda, je bila pred kratkim osvežena z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Pravilnikom o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda. Tako država letos spremlja kakovost na 37 kopalnih vodah, v letu 2009 pa bo to opravljala na 48 mestih. Pomurju najbližje mesto, kjer opravljajo nadzor zunanje kopalne vode, se nahaja na reki Krki v bližini žužemberka.
Pesticide in nitrate opažajo v okviru monitoringa podzemnih voda
„Zavedamo se, da je predvsem v prekmurskem koncu plitka podtalnica zelo ranljiva ravno prek gramoznic, saj je kakovost vode v njih zelo odvisna od gospodarjenja in ravnanja z odpadki v okolici, nemalokrat so to slabo skrita smetišča. Tako onesnaženja s pesticidi in nitrati opažamo na prekmurskem koncu tudi v okviru monitoringa podzemnih voda,“ pravi Verica Vogrinčič iz ARSO. Kot pravi Anton Komat, je država glede na določila Stockholmske konvencije dolžna ta črna odlagališča sanirati, vendar tega ne stori. „Obenem se zaradi intenzivne rabe pesticidov te snovi nenehno izločajo v vodni medij. Poglejte si samo podatke o onesnaženju podtalnice,“ pravi neodvisni raziskovalec Komat.
Nadzor prepuščen interesu lokalne skupnosti
Verica Vogrinčič iz ARSO vidi možnost nadzora na tistih mestih, kjer se ljudje pogosto kopajo in ki niso vključena v seznam kopalnih voda, v interesu lokalnih skupnosti ali fizičnih oseb, da naročijo spremljanje kakovosti kopalne vode pri pooblaščenih institucijah. Iz Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe murskosoboške občine so nam sporočili, da se za naročanje spremljanja kakovosti vode v Kamenšnici ne odločajo, saj MO Murska Sobota ni lastnik te gramoznice. „Bojim pa se, da kopanje v gramoznicah ni samo zdravju škodljivo zaradi nenadzorovane kakovosti vode, pač pa nevarno tudi zaradi neustreznih brežin in drugih odpadkov pod gladino vode,“ pravi Vogrinčičeva.
Projekt Soboško jezero zaenkrat le idejni projekt
In nasvet za želne osvežitve v vodi vprašljive kakovosti? „Dokler ni zagotovljen nadzor kakovosti vode, je vsaka odločitev za kopanje vprašanje osebnega tveganja. Sicer pa obstoječe table na to opozarjajo,“ pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat. Ureditev Kamenšnice oz. Soboškega jezera bi lahko prinesel projekt, ki ga je leta 2003 napovedalo podjetje Intering Holding. Projekt zajema arheološki muzej, adrenalinski park in obvodne ureditve. Zaenkrat pa ureditev ostaja le idejni projekt.
