Pepelnica: Med postom nekoč ni bilo porok, »postni čas je priložnost za odpoved in za duhovno rast«

Pepelnična sreda označuje začetek 40-dnevnega posta, ki kristjane pripravlja na največji praznik – veliko noč. Obred pepeljenja, odpovedi in spokornosti so del tradicije, ki ima korenine globoko v preteklosti. 

Poleg verskega pomena pa je post za mnoge tudi čas notranjega miru in iskanja ravnovesja v hitrem vsakdanu. Kako so post obeleževali nekoč in kako danes?

Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj Župnije sv. Petra pri Malečniku, je povedal: »S pepelnično sredo kristjani vstopamo v postni čas, ki traja 40 dni – spomin na Jezusovo postenje v puščavi. Obred pepeljenja z znamenjem križa nas opomni, da so v življenju pomembne tudi druge stvari – da naredimo nekaj dobrega, se odpovemo, pomislimo na tiste, ki so v stiski.«

Pepel, ki nastane pri zažiganju oljčnih vejic ali presmecev, duhovnik ob bogoslužju posipa po glavi vernika ali mu na čelo zariše križ. Pred tem izgovori pomenljive besede: »Pomni, da si prah in v prah se povrneš.«

Nekoč je veljalo, da se pari med postnim časom ne poročajo

Pepelnična sreda in z njo povezani post imata globoke korenine tudi v ljudskem izročilu. Naši predniki so v tem času pripravljali skromne, postne jedi.

»Zimska hrana je povsod bila, so si prihranili za ozimnico - fižol, ki je bil mogoče prej zabeljen z ocvirki, sedaj pa je bilo recimo namesto ocvirkov, bučno olje. Tudi zelje ni bilo zabeljeno, več je bilo mlečnih jedi, močnatih jedi, mleko je bilo v ospredju, kakšna jajca, krompir,« je povedala Monika Simonič Roškar, kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

V ospredju 40-dnevnega posta ni le odpovedovanje hrani in pijači, ampak tudi iskanje ravnovesja med sodobnimi izzivi vsakdana ter duhovni rasti.

»Tukaj je na prvem mestu seveda hrana, kot spomin in nekoč v preteklosti, ko ni bilo toliko hrane na voljo, kot je danes, danes pa so bolj v ospredju še drugi nameni - da naredimo kakšno dobro delo, da komu kaj poklonimo. Imamo pred očmi ljudi, ki so v stiski, ki so potrebni pomoči,« je še dodal Valentan.

Nekoč so pravila posta upoštevali strogo, odpoved pa je bila del skupnosti in tradicije.

»Starejši najprej vedno izpostavijo, da v postnem času ni bilo porok. Poroke so bile med Božičem in pepelnico, v pred pustnem času. Po pepelnici pa so se držali, da porok ni bilo na vasi, tudi nekega veseljačenja ne. Tudi recimo, pozimi je bilo nekoč na kmetih so kakšna ročna dela delali zvečer - česanja perja, luščenje semen in tako dalje. In so zelo radi zapeli zraven, no tudi petje v postnem času ni bilo tako zelo zaželjeno,« je povedala Simonič Roškar.

V Malečniku bodo vsako nedeljo molili Križev pot

Kljub temu da post danes pogosto razumemo predvsem kot versko tradicijo, pa ohranja svojo osrednjo nalogo: spodbuja nas k refleksiji o tem, kaj je zares pomembno.

»Postni čas je priložnost za odpoved in za duhovno rast. In če se nečemu odpovemo, to kar imamo radi, nekako vznikne hrepenenje in je toliko večje. To pa je tudi namen postnega časa, kajti, vsi hrepenimo po lepem dogodku, po prazniku, ki je največji praznik krščanstva - velika noč,« je dejal Valentan.

Ena izmed priložnosti za umiritev in poglobitev vere v postnem času je tudi Križev pot, ki ga lahko molimo tako v cerkvi kot v naravi. 

»V Malečniku imamo čudovite postaje Križevega pota, ki peljejo do Marijine cerkve na Gorci. Vsako nedeljo ob 15h ga bomo skupaj molili, in to so lepi trenutki tudi v tem obdobju,« je povabil Valentan.

Postni čas nas tako vabi k tišini in premisleku – da se odpovemo nepomembnemu in najdemo prostor za tisto, kar nas resnično bogati.