Murska Sobota si že dlje časa močno prizadeva za oživitev mestnega središča. Pravzaprav je to izziv, ki je zaznamoval mandate tako aktualnega kot nekdanjih soboških županov. Vsi so se trudili, a razočarano ugotavljali, da je globalni trend nakupovalnih središč ljudi zvabil na mestno obrobje, s čimer so glavne soboške ulice izgubile velik del svojega čara in obiskovalcev.
Z župani smo pred časom opravili serijo pogovorov, v katerih so med drugim delili tudi svoje poglede na omenjeno težavo:
»Mesto je izgubljalo dušo z leti. Vračanje duše je reanimacija, ki traja leta in leta. In jaz mislim, da smo na dobri poti - s prireditvami, z infrastrukturo – veliko pa še manjka in tega se zavedamo,« je povedal župan Aleksander Jevšek in hkrati opomnil, da se trendi v Evropi spreminjajo, ljudje pa se iz nakupovalnih centrov vračajo v središča mest, kjer iščejo več miru, družbe in zelenja.
»Mesto mora dobiti nazaj življenje s trgovinami. Če tega ne bo, tudi življenja ne bo. In Sobočani moramo sprejeti mestno središče kot svoje, ne pa da sedemo v avto, na kolo, gremo v nakupovalni center in se tam sprehajamo. Sprehodi morajo biti v centru mesta, kot je to v vseh drugih urbanistično dobro urejenih mestih,« razmišlja nekdanji župan Andrej Gerenčer.
»Občasne prireditve so seveda dobrodošle, popestrijo malo življenje v mestu, vendar je to eno krajše projektno obdobje. Če hočemo, da bo mestno jedro živelo, pa moramo seveda pripeljati neko ponudbo, ki bo trajna, ki bo stalno vabila ljudi,« razlaga nekdanji soboški župan Anton Slavic in dodaja: »Saj to se dogaja tudi drugod. Ljubljana se je svoj čas izpraznila, ker so ti centri svoje naredili. Vendar počasi v svetu izgleda, da se trend začne spreminjati.«
»Tudi tehnologija spreminja navade ljudi, navade ljudi pa pripeljejo do tega, da se družijo na drugačnih lokacijah, kot bi se lahko, zato je treba seveda prilagajati tudi razvoj prostora tem novim navadam ljudi,« pa pravi nekdanji župan Anton Štihec, ki meni, da bi mestno jedro bilo videti povsem drugače že, če bi uredili oziroma razvili vsaj zemljišče ob avtobusni postaji.
Trend, ki je ljudi vlekel na obrobje mesta, se torej počasi obrača, vendar pa nekoliko presenetljivo ugotavljamo, da se kot središče Sobote vse bolj prebuja Kocljeva ulica oziroma Trg kulture, medtem ko Slovenska ulica še naprej drema.
Murska Sobota sredi devetdesetih
Kako je v mestu bilo pred leti, si oglejte v zanimivem video posnetku, na katerega smo po naključju naleteli med brskanjem po arhivu TV IDEA. Prikazuje namreč središče Murske Sobote sredi devetdesetih let minulega stoletja.
Devetdeseta leta – pa saj tega ni tako dolgo, boste rekli. Morda se vam zdi kot včeraj, a naj vas opomnimo, da je od takrat minilo že približno četrt stoletja. Po naših ulicah so takrat še vozili 'jugeci', 'pejeki' in 'stoenke', na avtobusni postaji je bila prava gneča, stavbe v središču mesta pa so krasili logotipi Potrošnika. Precej drugače je bil videti celo Hotel Diana, pred katerim je ponosno stala danes že upokojena boginja lova.
Vir: TV IDEA
Zanimivo je, s kakšno naklonjenostjo se danes spominjamo povsem vsakdanjih – a prepoznavnih objektov, kot so takratne trafike, oglasni panoji, koši za smeti in stojnice. Marsikaj se je spremenilo, marsikaj je ostalo isto.
Pa je mesto, predvsem njegovo središče, takrat res dihalo drugače ali nas je zgolj zavedla nostalgija? Kaj pravite?
FOTO in VIDEO: TV IDEA
Komentarji (29)
seveda ka je bilo bole živo. Nej bilo interneta, pa klik klik pa dostava na dom. No, mogoče je nej tao telko krivo. Te so bili zlati časi. Pomurka, Mura, Potrošnik, Pomurske mlekarne... Ka gnes ge? Mlekarne ka životarijo. ovo pa nega več. Naj župani rajši tovarne zriktajo z subvencijami, pa nej za svoj žep. Pa menje betona pa de bole živo. Samo beton, beton, beton. Gnes den. Na posnetki pa vse zeleno :)
Pa dobro, beton sam po sebi tudi neje tak slaba zadeva. Vseeno gre za mestno jedro. Taka se ges osebno s trgon kulture namesto tiste zelenice kar strinjan. Vsako mesto nuca nekšen osrednji trg za prireditve. Na drugi strani recimo drevored Martina lutra tudi neje slaba zadeva, ker je nadomestila luknjasto cesto. Meni osebno, kak san spodaj omeno, nejde v glavo, zakoj so nej tistoga drevoreda na slovenskoj pistili. Ampak trbej pa tudi realno poglednite pa povedati, ka čeprav mamo v strogon središči MS kar neka betona pa asfalta, mamo samo 3min hoje od centra velki velki mestni park. In marsištero mesto lejko zavida MS, ka ma tik ob strogon centri tak lepi in (glede na velikost mesta) velki park. 10-15min od centra je te že Fazanerija. V glavnon, v MS nan pa rejsan ne falij zelenih površin za lepi špancir v naravi :) In to je meni fejst fajn
Kaj ti ne delaš v tujini?
Šalabajzer
Pa ka te? Ka ma veze, če delan pa živin v tujini? Še itak san sobočanec in kda man čas z veseljon priden v MS. Ti se za mene ne sekejraj...
Te domotožje daje? Če delaš in živiš v tujini, ne prispevaš čisto nič v slovenski proračun. Si pa ob raznih člankih, ki zadevajo nas davkoplačevalce, večkrat zelo glasen. Mislim, da delaš na občini in ne v tujini. Se motim?
V MS man družino, man še nekaj prijateljev in po navadi se lidgen dopadne, če se vračaš v svojo rodno mesto. Kda iden v Sloveniji v bauto, prispevlen davke. Kda se pelan po avtocesti, plačan vinjeto. In to tudi tebi financejran s penzijo, pa asfalton itd. Ampak ti itak rad napadaš ljudi, šteri indrik delajo, to že itak znamo. Najbole pa napadaš lidi, šteri so drugoga mnenja kak ti pa se ne umirijo, kda jih prvič užališ. Zato san ti pa trn v peti. Tudi to znan. Aja? Daj mi kakšen primer. Ka bi rejsan rad znal, ge san taaaak glasen. Se pa tudi pravi oglaša. Napada kmete, dnevne migrante itd. Na ton mesti ti tudi lejko poven, ka se brigaj za sebe in druge pusti pri miru! Delan na občini? Vaj, to bi pa bilo lepo... Nej, na žalost ne delan na občini. Ges moren dejansko delati pa prinesti rezultate za svojo plačo...
Vidiš, kakšen si. V zadnjem stavku si napisal, da se na občini ne dela! Ti kdaj prebereš svoje komentarje? Če bi jaz dobival penzijo od tvoje vinjete in od tega, kar ti dvakrat na mesec v trgovino znosiš ( DDV ), bi hitro krepnil. Ne napadam nikogar, samo RESNICO pišem, za katero si ti slep. Žal. RESNICA pa ni ŽALITEV!!! Zapomni si to. Pa dobro delo v tujini in obilo sreče pri tujih ljudeh.
Ti pišeš SVOJO resnico, ki NI obča resnica, zato je še kako lahko žalitev.
Jevšek pa samo betonejra !
Meni osebno se fejst dopade slovenska ulica. Saj dobro ka so se pločnik pa peš cona pa kolesarska uredili, ampak meni se pač drevoredi (in to s tistimi "pravimi" drevami, kak je bilo pred 25 leti) izjemno dopadejo :)
Mi je pa zanimivo še eno dejstvo - kak je pred 25 leti bilo dosta avtojov. Več kak bi si mislo...
Kaj si ti mladenič mislil, da smo pred 25 - leti živeli v kameni dobi? Kaj ti starši niso povedali, da smo takrat v marsikaterem gospodinjstvu imeli po tri avtomobile? Pa še marsikaj drugega.
Ja, sori. Na podlagi tvojoga obnašanja pa kulture do menej (štero je iz kamene dobe), san napačno sklepo na vse Prekmurce. Sori...
Slovenija se ni začela leta 1991!!!
Jezuš... Te san biu najstnik.... Vupan ka de slovenska ulica opet bar približno takša kaj na posnetki da svejta.
Jezuš... Te san biu najstnik.... Vupan ka de slovenska ulica opet bar približno takša kaj na posnetki da svejta.
Že san čist pozabo kak je bijla negda slovenska oz. titova ulica zelejna. Kak be zaj lepou bilou v Bunkere sedete pod drejvame v sence pite pijvo pojđe. Skoro kak v Münchene v Biergartene....škoda ka so tou vo dale skopate. Pa kere nobelov nagrajenec je tou dal naroučite. Toga bi trbelo likvidejrate na lici mesta...
No fajn je bilo negda v soboti. Zaj je tudi nej slabo ampak prlej je bilo bokše. Da še bila v pogoni pizerija podmornica. Pa časi se spreminjajo in lidi tudi. Eden je napiso da so se tovarne obratovale. Tu njemi dan čist praf. Ti delavci so po deli odli na autobus. Na postaji bila gužva ka si se komaj geno. Zaj da ideš skouz pa žive duše nega. Pa še pajdo slabe hamburgere dela zaj. ?
Ja lekar so v zadnjij 25 lejtaj samo drejve doj posekali. Saki župan bole
"Sredi devetdesetih let" je nej najbole referemčno obdobje. Tou je v bistvi najslabše obdobje Sobote. Že je prišla takoimenovana "svoboda pa samostojnost" štera je Soboto v bistvi vničila pa nqpravila z njez zaplankano južnosrbsko palanko.
Če bi pokazali posnetke Sobote "sredi sedemdesetih let" bi bogme vidli boukše razmere, dosta optimizma, veselja...
S
Zlato obdobje Sobote je definitivno tisto 1960 - 1980. Tou so najboukša lejta, v teh dvajsetih letih je Sobota zrasla iz blatne panonske vasi v mesto. Zrasli so bloki, fabrike, število prebivalcev se je z 3000 povečalo na 12.000. Po letu 1980 se je nej nika napravilo razen faking šparof, njujorkerof,fögelejof,dajhmanof,zaubermaherof,lidlof,hoferof,mūlerof,haundemof,deemof, (gleni, gleni, sami švadi ?!)
Zdaj pa fsakši dinar, ka ga Prekmurec zaslūjži, fčasik nesej v švabsko trgovino pa doj zapravi. Švaba je zatou čiduže bole debeli, Prejkmurec pa čiduže bole itvani.
Občinska zgradba je imela lepo fasado, danes je grozna....imeli smo Pomursko banko, živ center mesta in zelenje, zelenje.... danes pa lepo betonirane poti in ploščadi, le ljudi ni, da bi se sprehajali...kaj je z nami ljudje, zaprli smo se v svoje domove in čakamo....na boljše čase??? Ne bo jih. Kruto a resnično.
Slavic je ravno pravi za komentiranje. Sam se je kak velki delničar BTC z vsemi štirimi prizadevo, da se v centri vse vniči in zapre.
Ej moja Sobota, kak si bila lejpa inda. Zelenje na sakšon koraki, kak se panonskomi varaši pritiče. Tudi poleti je vročina bila menje žmetna zavolo toga, pa je nej trbelo meti klime seposejde. Platane na Titovoj (Slovenskoj) ulici so resno bile že proti konci života, dobro se spomnin, kak je po enon neurji bila cejla ulica puna velkih spotrejtih vej, ali vseh nainouk resno nej trbelo podrejti. Lejko bi to postopoma rešavali pa nadomeščali z novimi drejvami.
Sam,o ge san vido samo enoga rdejčoga pejeka.
Glede na to ka mi "rahlo" zaostajamo za svejtom bomo še sigurno kakših 10-20 lejt rijvali v nakupovalne centre...
...tačas tej beton v centri raspadne :(
trbej počakati še 20 lejt ka te drejve na slovenskoj še bole razrastejo,ka de vekša senca
Sobota de zaživejla kumaj te, gda Sobočanci več nedo pasivni, gda do začali meti radi svoj varaš, pa tou nej z nekritičnostjo in sprejemanjon fsega, ka jin servejrata MOMS in Komunala, ampak s kritičnostjo. Če bi potüvali in probali dobre prakse drügih mest prenesti se, bi bilou boukše.
Zdaj pa že 20 lejt gledamo samo degradacijo prostora - zapüščeni placi - če so ravni, gratajo parkirišče, če pa navpični, pa oglasni prostor. Če je kakšen dogodek, mora biti množičen pa čin bole glasen, naj se čüje 5 km vö z mesta, ka se v MS neka godi. Blesavo.
Problem je v ton, ka že 20, 30 lejt o vsen odloučajo isti lidje, ali pa njihovi kloni, tistih, ka pridemo na ponovno se, pa nešče čüti nišče.
Gledan, kelko več zelenja je mejla Sobota negda. Zaj pa samo sejkajo.
Nega zavedanja, ka dela nekši varaš kvaliteten - ohranjeni stari deli mesta (dobro obnovljene zgradbe), dobro načrtovano mestno središče (primerne institucije, trgovine, dogodki), pa dobro vzdrževano zelenje. Samo tista mesta so lejpa, nej urbanistična skrpucala, kakšo je gratala Sobota zadnjih 30 lejt. Ali negda je bar zelenje mejla, zdaj še toga skous menje.
Trg kulture - seveda se morejo lidje negi zbirati. Ali sideli do pod drejvo, nej na sunce. Zatou je zdaj prazen, tista ploščad pred občino s posüšenin drevjon še bole. Dokler de se takšne stvari zagovarjalo, pa dokler nede pametnih prireditev, samo hohštaplaraj par občinarov pa enoga zavoda, de tak.
Slovenska ulica se je spremenila v kamnito puščavo. Od tistih tujerodnih drejv kaj dosta sence nede. Istina pa je, da je Slavic kak velki delničar BTC aktivno vničavo center Sobote. Zadnji župan, ka je kaj valal je bil Jožef Benko. Samo njega so rdeči kreteni strelili.
Starejše novice
