Na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota je potekala predstavitev o kakovosti zraka, kjer po ugotovitvah zaradi onesnaženega zraka v zadnjih letih prihaja do srčno žilnih bolezni.
Ker je leto 2013 leto zraka, so na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota (ZZV) izvedli predstavitev z naslovom »Kakovost zraka in zdravje ljudi – skupen interes nas vseh«. Namen te je bil splošni in strokovni javnosti prikazati podatke o stanju in vplivih onesnaženega zraka na zdravje ljudi, cilj pa spodbuditi uporabo kazalcev okolja za presojo in spremljanje izvajanja ukrepov.
Obeta se nam Sobočanec 2
Bojan Petrijan je v imenu MOMS predstavil ukrepe, ki jih pripravlja občina za boljši zrak. V treh letih naj bi se fizično izvedli ukrepi iz področja energetike, kjer omeni geotermalne vrtine, predvidevajo pa tudi izgraditev sistema ogrevanja na lesno biomaso v Bakovcih, v načrtu pa je tudi nakup dodatne merilne naprave za merjenje mejne dnevne koncentracije onesnaženosti zraka. V center mesta bodo spuščali vse manj avtomobilov, v skladu s problematiko pa bodo določali tudi ceno parkiranja – večja in bolj bo zaznana, dražja bo parkirnina v neposrednem centru mesta. Letos se obeta tudi podpis pogodbe za drugo linijo Sobočanca 2, s čimer bi frekvenco in dostopnost občanov še povečali.
Onesnažen zrak vpliva tudi na srce in ožilje
Svoja stališče so predstavili še Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Bojan Rode iz Agencije RS za okolje in predstavnik Inštituta za varovanje zdravja ljudi Peter Otorepec. Predstavnica ZZV Murska Sobota Majda Pohar, je osvetlila pomen zraka in zdravja ljudi, kjer se kot najpogostejše bolezni povezane z onesnaženostjo zraka pojavljajo bolezni dihal, bronhitis, astma, pljučnice, rak na pljučih, v zadnjih letih pa v ospredje prihajajo srčno žilne bolezni, saj onesnažen zrak zelo vpliva na srce in ožilje.
Z manj težko nogo do okolju prijaznejše vožnje
Neva Malek iz Ekonomske šole Murska Sobota višje strokovne šole, se je v predstavitvi dotaknila elementov okolju prijaznejše vožnje, ob kateri imamo manj težko nogo. Kot kaže praksa so prihranki goriva lahko med 5-10 odstotki, kar pri povprečnem Slovencu, ki prevozi okrog 12 tisoč kilometrov letno, od 60-120 evrov manj stroškov na račun goriva.
